VSAK DAN ENA BOŽJA OBLJUBA NA VAŠEM EMAILU!

Vpišite svoje podatke in že jutri boste prejeli prvi email s citatom iz Svetega pisma.

cover

Ko Barka obišče obsojene na dosmrtno ječo

Tako kot smo pričakovali in je bilo napovedano, je v Vilniusu pritisnil mraz in dokončno zamrznil lepo vaško pokrajino. Po skoraj dveh oblačnih mesecih, je spet posijalo sonce, virus, ki je v posteljo naenkrat spravil celo skupnost, je podlegel naši obrambi.

Skupnost Barka v Litvi

Minus dvajset stopinj celzija ni v tem delu Evrope seveda nič novega. Pravzaprav se lahko temperature spustijo precej nižje in nekateri menijo, da se bo to tudi zgodilo.

S takšnim mrazom seveda ni nič narobe – če si na toplem. A žal so tudi iz Litve, tako kot iz drugih koncev severne Evrope, poročali o smrtnih žrtvah.

Marsikomu na ulici ni bilo prizanešeno – alkohol pomaga le toliko, da zaspiš s toplim občutkom, zagotovo pa ne pri tem, da se zjutraj zbudiš.

Do centra z zmrznjenim avtomobilom

Ko sva imela s Silvo prosti dan, sva se z avtom odpravila v center Vilniusa. Preden sva odšla, sva morala skoraj eno uro čakati, da se je stari Opel za silo odmrznil, potem pa še pol poti do mesta, da se je začel vrteti ventilator in dokončno odtajal led na avtomobilu.

Mraz vseeno ni ustavil naše dnevne rutine v hiši. Fantje in dekleta so po novoletnem dopustu ponovno odšli na svoje delo. Za razliko od Barke v Rimu, kjer je delavnica znotraj skupnosti, naši odhajajo v varstveno delovne centre izven nje. S Silvo jih nameravava obiskati tudi tam. Prav zanimivo jih bo videti še v tej luči.

Obisk obsojenih na doživljenjsko zaporno kazen

V največjem litvanskem zaporu Lukiškės je zaprtih okrog tisoč zapornikov. Večina teh je priprtih začasno, ko čakajo na odločitve sodišča, ampak v njem je tudi 180 stalnih zapornikov, od tega osemdeset takšnih, ki so obsojeni na doživljenjsko ječo.

Lukiškės
Pogled na zapor Lukiškės

Največja težava tega zapora je pomanjkanje prostora, zato oblasti že načrtujejo selitev. A ne bi bilo super, če bi bila težava v tem, da je preveč prazen?

Na zunaj še zdaleč ne spominja na ječo, prej na kak samostan. Stoji v enem najbolj prestižnih delov Vilniusa in zanimivo, nekoč je bila to le cerkev. V 20. stoletju, ko je bila zgrajena, je veljala za najdražjo gradbeno konstrukcijo v regiji.

Spodbujanje k dobrodelnosti

Pred časom je v skupnost poklical nek psiholog, ki občasno obiskuje zapornike v Lukiškės-u in o tem piše knjige, članke in znanstvena poročila. Povabil je nekaj članov Barke, da obiščejo zapor v času predvidenih obiskov, ki so običajno le enkrat na mesec. S tem je želel omogočiti zapornikom, da se srečajo z ljudmi z motnjo v duševnem razvoju in preživijo nekaj časa z njimi.

Navdihujoče branje – misijonsko potovanje po Evropi in Aziji

  • BOG DELA ZDAJ! PO AZIJI
  • BOG DELA ZDAJ! PO EVROPI

Psiholog, ki je v rednem stiku s temi ljudmi, jih močno spodbuja k dobrodelnosti. Kot pravi, je to najboljši način za spreobrnitev in omehčanje srca.

Zaporniki imajo veliko aktivnosti, med drugim čas namenjajo tudi ročnim delom kot so pletenje preprog, rokavic, nogavic, kap in izdelovanju voščilnic. Manjši skupinici doživljenjsko zaprtih ljudi so torej ponudili možnost, da svoje izdelke darujejo naši skupnosti.

Srečanje z jetniki

Kar osem mesecev od prvega klica je trajalo, da so v zaporu uredili potrebno dokumentacijo, preverili naše člane in določili datum prihoda.

Alma
Alma, Vir: 15min

Od oseb z motnjo sta se obiska udeležila Martinas in Deividas, od asistentov pa le Rima. Skupini se je pridružil tudi predsednik skupnosti, Boleslavas.

O tem obisku sem se pogovarjal z Rimo. Dejala je, da so se v resnici srečali s sedmimi ljudmi, ki so v preteklosti storili najhujša kazniva dejanja. Šest moških in ena ženska. Vsi v Litvi jih poznajo.

Nekateri so v zaporu zaradi umorov, drugi zaradi korupcije in drog. Almo ljudje verjetno ne bodo nikoli pozabili, saj je umorila oba svoja otroka. Ampak, kot pravi Rima, jo je od vseh prav ona najbolj presenetila.

‘Pričakovala bi hladnokrvno in mračno osebo, a naših fantov in deklet se je razveselila tako kot da bi bili njeni stari prijatelji.’ je dejala. ‘Ostali zaporniki so stali ob strani in se jim niso približali, Alma pa je izražala toplino in veselje, objemala je vse po vrsti in delila svoje unikate.’

Sumljivi obiskovalec

Martinas in Deividas sta bila zadržana. ‘Resnici na ljubo je bilo vzdušje hladno in ne preveč prijazno. Varnostniki so resno pogledovali proti nam in že ko smo prihajali v prostore zapora, smo izkusili strog varnostni režim.’ Je pripovedovala Rima.

Martinas
Martinas, sumljivi obiskovalec zapora Lukiškės

Največ pozornosti pri vstopu v zapor je vzbudil Martinas. Če bi ga poznali, bi se vam to zdelo smešno. Martinas je namreč vedno zelo tih, resen in nikoli ne vzbuja pozornosti.

Ko ga je varnostnik pregledal s senzorjem kovine, je spredaj na prsih začelo piskati. Vsi so bili zazrti v njega, ko je nekje iz zgornjega dela srajce, Bog ve od kod, povlekel malo AA baterijo. Le on ve, zakaj jo je nosil s seboj.

A to še ni bilo vse. Varnostniki so zaslišali še neke sumljive zvoke in bili prepričani, da pri sebi nosi kakšno aparaturo. Prav nobena stvar ne sme iti čez vrata do zapornikov! Seveda niso našli ničesar.

Betzata
Julija, Silva in Rima (na desni)

Potem ko jim je Rima razložila, da mu le kruli po želodcu, so ga spustili naprej. Varnostniki svoje delo opravljajo resno, kar je za takšen zapor seveda razumljivo.

Božično voščilo iz zapora

Domov so se vrnili s kapami, šali, rokavicami in preprogami za vsakega člana skupnosti. Eno preprogo smo položili v kapelo pred oltar – spomin na naše brate in sestre, ki so na neki točki življenja globoko zatavali in zdaj plačujejo svojo ceno.

Ko smo v času božičnih praznikov odpirali pošto in prebirali voščila različnih prijateljev skupnosti, je bilo na naše presenečenje med njimi tudi Almino. Takole je napisala:

Dragi!

Bodite odprti, preprosti in ogrevajte srca drug drugemu. Delite dobro, delite čudež te noči tudi v prihajajočem letu. Hvala, da ste nas obiskali, delili z nami vaša topla srca in iskrenost. Takšna srečanja nam pomagajo občutiti, da smo tudi mi potrebni drugim ljudem. Meni in ostalim zapornikom dajejo motivacijo za prihodnost, lažje življenje in spreobrnitev.

Lukiškės
Almina ročno izdelana božična voščilnica

Pošiljam pozdrave Martinasu in Deividasu. Draga Rima, čudovita si! Hvala, da ste nas obiskali, nas objeli in se pogovarjali z nami.

Bog vas blagoslovi!

Bog ljubi vsakogar

Res je, da so njena pretekla dejanja zavržna in človeku nerazumljiva, ampak Alma je dokaz, da Bog odpušča in ljubi vsakogar.

DARILO OB VPISU NA NOVICE

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email. Ob prijavi na novice, vam bomo podarili tudi čudovito elektronsko knjigo.

Danes je med najbolj aktivnimi v zaporu, vodi skupino za izdelovanje ročnih del in pomaga sojetnikom pri tem, da ne izgubijo upanja in spoznajo vrednost svojega življenja. V zaporu je spoznala Rolandasa in se z njim celo poročila.

Kljub temu, da bo do konca svojega življenja ostala v zaporu, živi naprej in skuša osmisliti svoje življenje kolikor ji pač to dopuščajo okoliščine.

Odprti navzven

Filozofija skupnosti Barka je bila vedno odprtost in pričevanjeJean Vanier, tako kot sem enkrat že pisal, želi svetu pokazati, da imajo osebe z motnjo v duševnem razvoju pomembno poslanstvo na tem svetu.

Čeprav jih družba pogosto zavrača in odriva, ker se boji drugačnosti in ker so daleč od visoko postavljenih meril družbenega sistema, ljudem lahko sežejo neposredno do srca in ga nagovorijo prav v njegovem bistvu. Zato Barka povabila za obiske le redko zavrača.

In seveda obratno, tudi vrata skupnosti ostajajo odprta in omogočajo svetu pogled na drugačno resničnost.

Delovni tabori

V Litvi denimo vsako leto organizirajo delovni tabor za mlade prestopnike. To je čas, ko so pred hišo na travniku postavljeni šotori in ko mladina ureja okolico, vrt in pač vse, kar je v tistem času potrebno. Takrat je v skupnosti vedno polno življenja in energije, prostovoljci pa imajo odlično priložnost, da naredijo nekaj dobrega za druge ljudi.

Ukradeno kolo

Rimas, odgovorni za skupnost, je dejal, da je izkušnja običajno zelo dobra, tako za mladino kot za osebe z motnjo v hiši, čeprav včasih tudi brez nevščenosti ne gre. Prejšnje poletje je nekdo iz tabora uspel izmakniti tri kolesa. Še danes jih niso dobili nazaj.

Aktualna donacija

Misijonarji v Atalayi, tik ob amazonskem pragozdu, se soočajo z velikimi izzivi. Do oddaljenih indijanskih plemen potujejo po nevarnih poteh, tudi po dvanajst ur in več, s čolni in peš. Pogosto tvegajo svoje življenje, da bi reševali druga. Kliknite gumb ‘DARUJTE ZDAJ’ in si preberite več o tej dobrodelni akciji.

1.418€ od 3.000€ zbranih
Pomagajmo staroselskim otrokom v perujskem amazonskem pragozdu do osnovnih zdravil in nujnih zdravstvenih pripomočkov.

Pomagajmo staroselskim otrokom v perujskem amazonskem pragozdu do osnovnih zdravil in nujnih zdravstvenih pripomočkov

1.418€ od 3.000€ zbranih

V Atalayi, perujskem mestu tik ob amazonskem pragozdu, biva pet misijonarjev, ki iz mesta redno potujejo do najbolj odrinjenih staroselskih vasic daleč v gozdovih.

Soočajo se z velikimi izzivi. Do teh indijanskih plemen potujejo po nevarnih poteh, tudi po dvanajst ur in več, s čolni in peš. Pogosto celo tvegajo svoje življenje.

Pravijo, da so zanje najbolj nujna zdravila. Zdravnikov ni, zdravil pa na vaseh nimajo, zato ljudje umirajo tudi za najbolj osnovnimi boleznimi.

V bližini teh vasi želijo postaviti lekarne; lesene hišice, kjer bi hranili zdravila in bi bila tako lažje dostopna. S tem bi lahko preprečili in pozdravili mnogo bolezni.

Denar, ki ga v Operandu zbiramo, bodo misijonarji porabili za nakup materiala za izgradnjo lekarnic, prav tako za nakup zdravil, s katerimi bodo lekarne založili.

Zdravil so najbolj potrebni otroci, ki se rojevajo šibki in so tudi sicer slabo prehranjeni. Povprečna starost teh ljudi je 40 let - dovolj zgovoren podatek.

Vaša pomoč je nadvse dobrodošla. Rešimo in izboljšamo lahko marsikatero življenje!

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
This is a secure SSL encrypted payment.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€

PREBERITE SI TUDI

Pozor, gringo v Atalayi!

Atalaya je majhno mestece v perujski regiji Ucayali. V mestu živi 30.000 prebivalcev, od tega polovico staroselskih Indijancev, ki so se sem naselili iz malih

Preberi >>