Oče,
danes si želim, da bi bil pogovor s teboj tako naraven kot moj prvi jutranji vdih. Naj ta pogovor ne bo le seznam mojih prošenj, ampak stalna drža srca, s katero vstopam na pot današnjega dne.
Pred menoj je pot, ki je še ne poznam. Ne vem, koga vse bom srečal, kakšni izzivi me čakajo za naslednjim ovinkom in kje se bodo moje moči izkazale za premajhne.
Zato te prosim, bodi moj vodnik in sopotnik. Govori mi skozi okoliščine, ljudi in tišino med opravili.
Na tej poti bodo priložnosti in tudi ovire. Moje roke bodo prijemale za delo, a rezultati tega dela niso v moji oblasti. Moje srce si bo prizadevalo za mir v odnosih, a odzivi drugih niso pod mojim nadzorom.
Ta nemoč in negotovost naj ne postane preveliko breme. Tvoja Beseda me uči, kako naj potujem lažje:
“Vrzi svoje breme na GOSPODA in on te bo podpiral, nikoli ne bo dopustil, da bi pravični omahoval.” (Ps 55, 23)
Zato ti danes izročam težo pričakovanj in popolnosti, ki jo nosim pri svojem delu. Moja naloga je, da delam zvesto in ljubim iskreno; tvoja pa, da iz mojih skromnih naporov ustvariš, kar je dobro. Osvobodi me skrbi za to, kar ni v moji moči.
Vem, da bom na tej poti pogosto šibak. Ne le v besedah, ampak v dejanjih. Šibak v potrpežljivosti, ko bodo stvari šle narobe. Šibak v modrosti, ko bom moral sprejeti odločitev. Šibak v ljubezni, ko bom soočen z nerazumevanjem ali kritiko.
V teh trenutkih slabosti se oklepam tvoje obljube:
“Prav tako tudi Duh prihaja na pomoč naši slabotnosti. Saj niti ne vemo, kako je treba za kaj moliti, toda sam Duh posreduje za nas z neizrekljivimi vzdihi.” (Rim 8, 26)
Sveti Duh, prosim, posreduj zame v moji konkretni šibkosti. Ko mi zmanjka potrpljenja, posreduj s svojo potrpežljivostjo. Ko ne vem, kaj naj storim, posreduj s svojo modrostjo. Ko bi se najraje zaprl vase, posreduj s svojo ljubeznijo, ki se razdaja.
Daj mi pogum, da bom deloval v skladu s tvojimi spodbudami. Želim si zaupanja, ki ni le pasivno prepričanje, da me slišiš, ampak aktivna vera, ki me premakne v dejanja. Ko prepoznam tvojo voljo v spodbudi, naj nekomu odpustim, pomagam ali spregovorim resnico, naj ne ostanem negiben.
Okrepi me z gotovostjo, ki jo daje tvoja Beseda: “In to je zaupanje, ki ga imamo do njega, da nas usliši, če kaj prosimo po njegovi volji.” (1 Jn 5, 14) Naj bo moja vera vidna v korakih, ki jih bom danes naredil, z zaupanjem, da prosim in delam v skladu s tvojim načrtom.
Ta nenehno trajajoča odvisnost od tebe je drža, v kateri želim preživeti dan. Ne le zjutraj, ampak v vsaki uri, v vsaki interakciji.
Tvoj apostol Pavel me spodbuja naj bom: “Vesel v upanju, potrpežljiv v stiski, vztrajen v molitvi.” (Rim12, 12) Naj me ta vztrajnost dela odzivnega na vse, kar se dogaja okrog mene.
Vem, da moč te molitve ni v popolnosti mojih dejanj, ampak v iskrenosti moje odvisnosti od tebe. Tvoja moč se razodeva prav v moji šibkosti in iskreni prošnji. In vem, da “Veliko zmore goreča molitev pravičnega.” (Jak 5, 16) Naj bo moja pravičnost ravno v tem, da se bom v vsem zanašal nate.
Vodi me na današnji poti.
Amen.
