Jutranja molitev – Z Jezusovo molitvijo v srcu

Oče,

ko je Jezus v tistem večeru povzdignil oči proti nebu, je molil k tebi z vsem svojim bitjem. Tudi jaz danes zjutraj dvigam svoj pogled in svoje srce k tebi, v zaupanju in predanosti, ker vem, da me poslušaš.

Vstopam v ta dan z Jezusovimi besedami na ustnicah, z njegovo molitvijo v srcu.

“Oče, prišla je ura. Poveličaj svojega Sina, da Sin poveliča tebe.” (Jn 17,1)

Tudi zame je danes prišla ura, da te poveličam v tem dnevu, v majhnih in velikih stvareh, ki me čakajo.

Poveličaj svojega Sina v meni

Gospod Jezus, ti si dokončal delo, ki ti ga je dal Oče. Razodel si njegovo ime tistim, ki so ti bili dani. Prosim te, pomagaj mi, da bom tudi jaz danes dokončal delo, ki mi ga ti nalagaš.

Naj vsaka moja misel, beseda in dejanje poveliča tebe, da boš ti lahko poveličal Očeta v mojem življenju.

Vem, da se včasih v tem svetu počutim samega, izgubljenega in nerazumljenega, kakor sirota. A tvoja obljuba odmeva v tišini mojega srca in preganja vsak strah.

“Ne bom vas zapustil sirot, prišel bom k vam.” (Jn 14,18)

Sveti Oče, ohrani nas v svojem imenu

Jezus, ti si molil za svoje učence, za tiste, ki ti jih je dal Oče. Hvala, ker danes v nebesih moliš tudi zame. Ker prosiš, da bi bil ohranjen v tvojem imenu.

V tej edinosti s teboj in z brati in sestrami vem, da je moj pravi dom in da si Ti resnično Ti si moj mir.

“Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva.” (Jn 17,11)

“Da bi bili vsi eno, kakor si ti, Oče, v meni in jaz v tebi, da bi bili tudi oni v naju, da bo svet veroval, da si me ti poslal.” (Jn 17,21)

Prosim te za to edinost v moji družini, v mojem krogu prijateljev, v Cerkvi. Naj naša medsebojna ljubezen in odpuščanje pričata svetu, da si ti resnično prišel od Očeta.

“Zato ga je Bog povzdignil nad vse in mu podelil ime, ki je nad vsakim imenom.” (Flp 2,9)

Oče, poveličal si ga in mu dal ime nad vsakim imenom. Ime Jezus. V tem mogočnem imenu danes polagam vse svoje skrbi, svoje upe in svoja pričakovanja.

Čeprav so včasih trenutki polni žalosti in preizkušenj, se oklepam tvoje zveste obljube o prihodnjem veselju, ki ga nihče ne more vzeti.

“Tako ste tudi vi zdaj žalostni, toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vašega veselja vam ne bo nihče vzel.” (Jn 16,22)

Hvala ti, Gospod, za to upanje, ki je sidro moje duše.

Amen.

Leave a Comment