Gospod,
danes ne gledam daleč naprej. Ne želim reševati jutrišnjega dne že danes. Ne želim nositi bremen, ki še niso prišla. Želim biti tukaj. V tem jutru. V tej uri. V tem trenutku.
Tvoja beseda pravi, da si zvest. Da je tvoja milost sveža za vsak dan posebej. Da tista od včeraj še ni pošla in ni pogojena z mojim stanjem danes.
Tvoja dobrota ni pošla. Tvoje usmiljenje ni končano. Nova je vsako jutro. Velika je tvoja zvestoba. (Žal 3, 22–23)
Ti daješ. Daješ čez mero. Podarjaš in neguješ, ker veš, da brez tvoje moči ne zmorem prav nič.
Zato te danes prosim za današnji dan. Daj mi milost, da opravim tisto, kar je pred menoj. Naj prepoznam, kaj je danes zares pomembno.
Nakloni mi mir in umirjenost, da se ne ujamem v skrbi. Daj mi voljo, da vstanem in grem naprej. Daj mi zbranost, če se bodo stvari zapletle. Daj mi ponižnost, da ne bom koprnel po preveč in bom ostal blizu tebi.
Napolni me z entuziazmom in navdušenjem nad ljudmi, ki jih bom srečal in opravki, ki me čakajo. Ti mi vlivaš pogum, kjer mi ga primanjkuje, in me pokrivaš z milostjo, kjer sem šibek.
In ko pridejo preizkušnje, me spomni, da v vsem tem nisem sam. V vsem tem pa sem zmagovalec – ne zaradi svojih moči, ampak zaradi tebe, ki si me vzljubil (Rim 8, 37).
To je dan, ki si mi ga ti podaril. Ne bom ga zapravil za pritoževanje. Ne bom se iztrošil v mislih, kaj bi bilo, če bi bilo drugače. Zahvaljujem se iz srca:
»Hvala ti, Gospod, za ta dan. Veselim se ga.«
Ne zato, ker bo vse popolno. Ampak zato, ker si ti z menoj. In to je dovolj.
Amen.
