Blagoslovljen Bog in Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa, Oče usmiljenja in Bog vse tolažbe (2 Kor 1,3),
prihajam predte, ne z velikimi besedami, ker jih nimam več.
Moja pozornost je razpršena; vsak delček pripada neki nalogi, neki skrbi, nekemu pričakovanju drugih.
Počutim se kot prostor, skozi katerega gredo vsi, a v njem nihče ne ostane. Niti sam ne zmorem ostati sam s sabo.
Iskal sem rešitve v urnikih, v delu, v begu. Vendar se vračam na isto točko: na praznino v središču.
To ni dramatična praznina. Je tiha, izčrpavajoča odsotnost. Odsotnost mene samega.
V tej izpraznjenosti ne morem več bežati. Prisiljen sem se ustaviti in pogledati navzdol, pod noge.
Pod vsem tem nemirom in hrupom je nekaj trdnega. To si Ti.
In ko se ustavim, ne potrebujem svojih besed, da Te opišem. Uporabim besede, ki so že bile izrečene in držijo.
Ti si: “moj Bog, moja skala, h kateri se zatekam, moj ščit, rog moje rešitve, moja trdnjava, moje pribežališče, moj rešitelj, ki me rešuje nasilja.” (2 Sam 22,3)
Skala ni ideja, je dejstvo. Nekaj, na kar se lahko naslonim, ko so moje noge utrujene. Ščit ni metafora, je zaščita pred glasovi, ki mi govorijo, da nisem dovolj.
Trdnjava je prostor, kamor se umaknem, da me ne dosežejo zahteve sveta. Rešuješ me nasilja. Ne samo velikega, očitnega nasilja, ampak tihega nasilja nenehne tesnobe in pritiska, ki ga povzročam sam sebi.
Ko stojim na tej skali, se strah umakne. Ne izgine v hipu, ampak izgubi svojo moč. Postane le oddaljen šum, ne več nadlegujoč glas v mojih ušesih.
Tedaj se v meni rodi nova gotovost. Ni moja, ampak Tvoja.
Glej, Bog je moja rešitev, zaupam in se ne bojim, kajti moja moč in moja pesem je Gospod Bog, bil je moja rešitev. ” (Iz 12,2)
Zaupanje ni več napor. Je preprosto stanje, ki izhaja iz tega, da stojim na trdnem.
Moč, o kateri govori ta beseda, ni sila, s katero bi premagoval svet. Je moč, ki me drži skupaj.
Pesem ni melodija za druge, ampak notranji ritem, ki umirja moje srce.
In zgodilo se je. Pomoč je prišla. Ne kot blisk, ampak kot tiho spoznanje, da nisem sam.
Moje srce, prej stisnjeno v krču, je začutilo prostor. Začutilo je Tvojo pomoč.
Odgovor je spontan, neprisiljen. Je preprosta radost.
“Gospod je moja moč in moj ščit, vanj je zaupalo moje srce; prejel sem pomoč in srce mi vriska, s svojo pesmijo se mu zahvaljujem. ” (Ps 28,7)
Ta pesem ni več nekaj, kar delam. Je nekaj, kar sem postal. To ni več molitev za rešitev, ampak zahvala za rešitev, ki je že tu.
V tej preprostosti sem našel celoto. V Tebi sem našel sebe.
Amen.
Moj Bog in moj Gospod!
Mrtev sem bil in sem oživel, ker si Ti v meni deloval. Ko sem mislil, da se pogrezam v globine, me je Tvoja silna Moč dvignila in me obvarovala podzemlja.
Kje je še takšen Bog, kot si Ti Gospod?
V Imenu našega Gosoda Jezusa.
Amen.