Gospod,
hvala ti, ker nisem več tisti, ki sem bil. Tvoja beseda pravi, da sem nova stvaritev v Kristusu. Stare stvari so minile. Vse je postalo novo.
Pomagaj mi to sprejeti – ne le razumeti, ampak živeti. Pomagaj mi, da ne gledam več nase skozi pretekle napake, temveč skozi to, kar si ti naredil v meni.
Učil si me, da sem umrl s Kristusom in bil z njim obujen. Da zdaj živim iz druge resničnosti. Tvoje kraljestvo ni daleč – je tukaj in zdaj. V meni.
Daj mi jasnost, da se ne pustim vleči nazaj v misli in navade, ki me vežejo. Pomagaj mi hoditi kot tisti, ki je bil obujen – z dostojanstvom, z mirom, z zavedanjem, da sem v tebi zasidran.
Spominjam se, kar si rekel po apostolu: naj se imam za mrtvega za greh, a živega za pravičnost. Ne vedno čutim tega, a se danes odločim verjeti.
Moj stari jaz nima več oblasti. Ko pride skušnjava, ko se vračajo stari odzivi, ko me preplavi utrujenost: spomni me, kdo sem zdaj. Jaz nisem več suženj. Nisem ujet. Nisem brez izbire.
In ko pridejo besede proti meni – od drugih ali iz mene samega – naj ne pozabim, da nič, kar se oblikuje proti meni, ne bo imelo zadnje besede. Vsak jezik, ki me obsodi, nima oblasti, ki si jo dal ti.
Uči me govoriti resnico, tudi ko sem sam svoj nasprotnik. Uči me stati pokončno, ne z močjo volje, ampak z zavestjo, da sem v tebi.
Ti si tisti, ki me je poklical. Ki si me obudil. Ki me danes držiš. Zato se ne bojim. Ne preteklosti, ne prihodnosti, ne tega, kar mi ljudje rečejo, ne tega, kar mi telo govori.
V Kristusu sem nov. Sem živ. Sem dvignjen. Sem zaščiten.
In to je dovolj za danes.
Amen.
