Gospod,
danes ne prihajam kot junak z načrtom, ampak kot utrujen popotnik, ki Te prosi za smer.
V glavi mi že razbija. Seznam nalog, pogovori, ki me čakajo, skrbi, ki sem jih prinesel iz včerajšnjega dne. In vsak del mene kriči, da moram prevzeti nadzor, da moram imeti načrt, da moram biti pripravljen na vse.
Ta glas je tako glasen, tako prepričljiv. A vem, kam vodi. Vodi v izčrpanost, v tesnobo, v nenehno preračunavanje in na koncu v praznino.
Nočem več te poti. Nočem več biti popoln junak svoje zgodbe, ker sem v tej vlogi preprosto slab.
Zato se danes znova odločam za resnico, ki presega občutek pomembnosti. Za resnico, da je moje pravo življenje skrito drugje.
“S Kristusom sem križan; ne živim več jaz, ampak Kristus živi v meni. Kolikor pa zdaj živim v mesu, živim v veri v Božjega Sina, ki me je vzljubil in daroval zame sam sebe.” (Gal 2,20)
Naj ta resnica ne bo le fraza. Naj bo kisik za moja pljuča danes. Naj bo sidro, ko me bodo začeli odnašati valovi ponosa in strahu.
Prepogosto se zanašam na svojo pamet, na svoje izkušnje, na svojo presojo. Mislim, da sem ugotovil, kako stvari delujejo. A to je le slepilo, past, ki jo nastavljam samemu sebi.
“Ne bodi moder v svojih očeh, boj se GOSPODA in ogiblji se hudega.” (Prg 3,7)
Prosim, obvaruj me pred mojo lastno modrostjo. Obvaruj me pred gotovostjo, ki ne izvira iz Tebe. Daj mi ponižnost, da priznam, da ne vidim celotne slike in da je moj zorni omejen in popačen.
Namesto da bi se danes zanašal na svoj notranji zemljevid, ki je poln slepih ulic, želim slediti Tvoji luči. Korak za korakom.
“Tvoja beseda je svetilka mojim nogam, luč na moji stezi.” (Ps 119,105)
Tvoja Beseda ni reflektor, ki osvetli celotno pot do cilja. Je svetilka, ki mi pokaže samo naslednji, varen korak v temi. In to je dovolj. Pomagaj mi zaupati temu majhnemu krogu svetlobe in nehati skrbeti za tisto, kar je dva koraka naprej.
A vem, kako hitro pozabljam. Vem, kako zlahka te besede zbledijo, ko se soočim s konkretno skušnjavo, z žaljivko, z nepričakovano težavo. Zato jih ne želim le prebrati.
“V svojem srcu shranjujem tvoj izrek, da ne bi grešil zoper tebe.” (Ps 119,11)
Prosim, zasidraj te besede globoko vame. Naj postanejo del mojega notranjega odziva. Naj bodo prva stvar, ki mi pride na misel, ko bom v stiski, ne pa kletev ali obup.
Želim si gojiti zdravo spoštovanje do Tebe. Ne strahu, ki hromi, ampak tistega globokega zavedanja, kdo si Ti in kdo sem jaz. Zavedanja, da me Tvoja pot vodi v polnost.
To ni grožnja, ampak obljuba. To je fizika duhovnega sveta, ki jo tako pogosto ignoriram.
“Strah GOSPODOV podaljšuje dneve, leta krivičnih pa se krajšajo.” (Prg 10,27)
Tvoja pot prinaša življenje, stabilnost in smisel. Moja pot prinaša stres, izgorelost in dneve z nepotrebno navlako. Pomagaj mi izbrati življenje.
Zato Te prosim, Sveti Duh, bodi danes vsiljiv. Prekini me, ko bom drvel v napačno smer. Premoti moje misli, ko se bodo zapletale v negativne vzorce. Preusmeri moje korake, ko bom hotel izbrati lažjo, a napačno pot.
Naj bo ta dan Tvoj. Ne moj. Upravljaj z njim, kot želiš Ti.
V Jezusovem Imenu.
Amen.
