Gospod, prihajam k Tebi takšen, kakršen sem. Ne skrivam več svojih ran. Ne olepšujem svojih napak. Pred Teboj stojim z vsem, kar me teži: z bremenom krivde, ki ga nosim predolgo. Z željo, da bi bil vsem všeč. Z notranjo praznino, ki jo zaman polnim s potrditvami drugih ljudi.
Vem, da poznaš moje srce. Poznaš moje strahove, moje pomanjkanje poguma, mojo potrebo po tem, da me nekdo potrdi, pohvali, objame. Vem, da si videl, kdaj sem bil zavrnjen, prezrt, zasmehovan ali utišan. Videl si, kdaj sem začel verjeti, da nisem dovolj dober, da me ni mogoče ljubiti brez pogojev.
A Ti, Bog, nisi kot ljudje. Tvoje srce je čisto in Tvoja ljubezen ne mine. Ne ljubiš me zaradi mojih sposobnosti, ne iz razloga, ker vse naredim prav. Ljubiš me, ker si me ustvaril in ker sem Tvoj.
Danes Ti izročam vse, kar nisem.
Moje slabosti, moje rane, moje nepopolnosti. Moje zmote in odločitve, zaradi katerih se včasih ne morem pogledati v ogledalo. Vse Ti dajem. Naj ne bodo več breme, temveč prostor, kjer lahko Ti pokažeš svojo moč. Kjer si Ti lahko Oče, ki ozdravlja. Kjer Tvoja milost zgradi nekaj novega.
Ne želim več živeti v kleti samopomilovanja. Ne želim več podaljševati kazni, ki je bila že plačana na križu. Jezusu ni bilo treba umreti zato, da bi jaz še naprej živel z občutkom sramu. Njegova kri je bila dovolj. Njegova žrtev je popolna. Moje obžalovanje tega ne izboljša.
Pomagaj mi verjeti, da si me izbral z razlogom. Da nisi presenečen nad mojimi šibkostmi. Daj mi pogum, da se Ti odprem tudi v tistem, česar se najbolj sramujem. Pomagaj mi razumeti, da sem že sprejet. Da sem že v Tvoji bližini, brez potrebe po maskah.
Osvobodi me zasvojenosti s potrditvami. Naj ne živim več zato, da bi si zaslužil pozornost drugih. Naj mi bo dovolj, da sem znan Tebi. Naj me ne premakne mnenje ljudi, ampak Tvoja beseda.
Učim se živeti kot otrok, ki zaupa Očetu. Ne popoln, a sprejet. Ne močan, a varen. Ne samozadosten, a v Tvoji moči.
Naj bo današnji dan nov začetek. Dan, ko ne iščem več zunanje potrditve, ampak stojim na resnici, da sem Tvoj.
Hvala, da si potrpežljiv. Hvala, da me vodiš korak za korakom. Hvala, da me ne zavržeš, ko omahnem. Hvala, da me učiš svobode.
Amen.
Kako lepa molitev!
Kadar človek pride v stanje, ko ne potrebuje več zunanjih potrditev, in se zanese samo na to, kar mu pravi Bog, postane ‘ božji’. Ve, če ga cel svet ‘zapusti’, mu Bog ostane zvest. Ni mu mar za tisto, kar je všeč svetu, ve da ima on veliko več…
Hvala Vam, ker veliko prispevate k notranji rasti!
Štefka