Gospod,
preden danes odprem oči, da bi sodil svet, odpri najprej moje srce, da ga bom ljubil s tvojo ljubeznijo.
Prihajam predte z vso svojo majhnostjo in priznam, da sem se prevečkrat zaprl v svoj varni mehurček. V mehurček svojih prepričanj, svoje udobne krščanske cone, kjer so mi vsi podobni in kjer mi ni treba tvegati.
Oprosti mi za mojo ošabnost in samozadostnost, za vse trenutke, ko sem na druge gledal zviška, namesto s sočutjem. Oprosti mi, ker sem pozabil, da nisi prišel zaradi zdravih, ampak zaradi bolnih.
Spomni me, Gospod, na tvoj prvotni namen. Na razlog tvojega prihoda, ki je srčika tvojega evangelija.
“Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljeno.” (Lk 19,10)
Prosim te, prebudi v meni čut za ljudi, ki so ranjeni in izgubljeni v grehu. Naj ne čutim gnusa ali strahu, ampak globoko sočutje, ki izvira iz tvojega srca.
Daj, da se bom zavedal neizmerne vrednosti vsake duše v tvojih očeh. Daj, da bom razumel tvoje veselje in tvojo logiko, ki je tako drugačna od moje.
“Povem vam: Prav takó bo v nebesih večje veselje nad enim grešnikom, ki se spreobrne, kakor nad devetindevetdesetimi pravičnimi, ki ne potrebujejo spreobrnjenja.” (Lk 15,7)
Pomagaj mi, da bom odložil kamenje sodbe, ki ga tako zlahka pobiram in mečem naokoli. Očisti moje misli in besede obsojanja, saj se s tem postavljam na mesto, ki pripada samo tebi.
Tvoja beseda je jasna in me kliče k ponižnosti, saj sem tudi sam potreben tvojega usmiljenja.
“Ne sodite, da ne boste sojeni!” (Mt 7,1)
Namesto sodbe me napolni s svojo ljubeznijo. Naj bo moja ljubezen do drugih praktična, vidna in brezpogojna. To je znamenje, ki si ga pustil svetu, da bi te po njem prepoznali v nas.
Naj moja dejanja govorijo glasneje od mojih besed in naj pričajo o pripadnosti tebi.
“Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.” (Jn 13,35)
Pokaži mi, kako naj to ljubezen živim. Ne iz varne razdalje, ampak od blizu, vstopajoč v svet tistih, ki te ne poznajo. Daj mi pogum, da bom zapustil svoje udobje in šel tja, kamor me pošiljaš.
Želim slediti zgledu apostola Pavla in postati orodje v tvojih rokah, prilagodljiv in odprt za vsakogar.
“Za slabotne sem postal slaboten, da bi pridobil slabotne. Za vse sem postal vse, da bi jih nekaj zagotovo rešil.” (1 Kor 9,22)
Gospod, ti si dobri pastir. Uporabi me danes kot svoje roke in noge. Uporabi moj nasmeh, mojo besedo, moj čas in moja sredstva, da se dotakneš ranjenih in izgubljenih.
Naj skozi mene deluje tvoja pastirska skrb.
“Izgubljeno bom poiskal, zablodelo pripeljal nazaj, ranjeno obvezal, bolno okrepčal, rejeno in močno pa bom varoval. Pasel jih bom, kakor je prav.” (Ezk 34,16)
Naredi me za posodo svoje ljubezni in svojega usmiljenja. Naj ne ostanem le pri besedah, ampak naj moja dejanja danes pričajo o tebi.
Izročam ti ta dan, vse ljudi, ki jih bom srečal, in vse priložnosti, da jim pokažem tebe.
Amen.
