Gospod Jezus,
usmili se me, kot si se usmilil gobavih moških ob poti v Jeruzalem. Stal sem od daleč, v svoji stiski, v svoji bolečini in izključenosti. Tako kot oni, sem tudi sam k Tebi dvignil svoj glas in prosil za milost:
“Jezus, učenik, usmili se me!” (Lk 17,13)
Ti pa si mi prisluhnil, Ti me ozdravljaš, ne z besedami, temveč z dejanjem, ki me preobraža. Tvoja navzočnost me očiščuje, Tvoja ljubezen me rešuje.
Gospod, ko izkušam Tvoje milostno ozdravljenje, vem, da moje srce potrebuje več kot le fizično zdravljenje. Vem, da se moram vrniti k Tebi. Delam ta korak s hvaležnostjo v srcu in slavim, Teb, Boga z močnim glasom.
Odpiraš moje oči za spoznanje, da si Ti tisti, ki daje življenje. Govoriš mi:
“Tvoja vera te je rešila.” (Lk 17,19)
Kako pogosto sem pozabil biti hvaležen, Gospod! Kako pogosto sem prejel tvoje darove in jih vzel za samoumevne. A Ti me učiš, da je hvaležnost del vere, del tvojega kraljestva. Tudi jaz sem tujec med svojimi, ne zaslužim si ničesar, vendar me sprejemaš, tako kot si sprejel Samarijana (Lk 17,18).
Hvala Ti, Gospod, da me ozdravljaš. Hvala Ti, da me vabiš k veri, da me vabiš k čaščenju v vsakem trenutku mojega življenja. Pomagaj mi, da ne bom pozabil tvojih čudežev v svojem življenju. Pomagaj mi, da bom vedno hodil v veri in v hvaležnosti do Tebe.
Amen.
