Jutranja molitev – Dediščina vere, ne ran

Gospod,

ko se zjutraj pogledam v ogledalo, ne želim videti le odsev preteklosti, ampak obljubo Tvoje prihodnosti zame.

Gospod, ko se pogledam v ogledalo, ne vidim le fizične podobe, podedovane od svojih staršev. V svojem srcu in dejanjih včasih prepoznam tudi vzorce, ki me plašijo: kančke jeze, seme nezaupanja, korenine strahu ali žalosti, ki se zdijo tako globoko zasajene.

Vem, da se mi ni treba skrivati pred teboj. Tvoja beseda mi obljublja pot iz te teme in zmede, pot priznanja in očiščenja.

“Če pa svoje grehe priznavamo, nam jih bo odpustil in nas očistil vse krivičnosti, saj je zvest in pravičen.” (1 Jn 1,9)

Hvala ti, Oče, da pred teboj lahko odložim vsako breme in vsak greh, ki ga prepoznam v sebi, ter prejmem tvoje popolno odpuščanje.

Včasih se zdi, da sem ujet v navade svoje družine, kot da sem obsojen ponavljati napake preteklih generacij. Toda tvoja resnica je močnejša od vsake laži in vsakega prekletstva. Ti si Bog posameznika, Bog osebnega odnosa.

Tvoja beseda jasno pravi: “Duša, ki greši, ta umre. Sin ne bo nosil krivde očeta in oče ne bo nosil krivde sina. Pravičnost pravičnega bo na njem in krivičnost krivičnega bo na njem.” (Ezk 18,20)

Zato danes v tvojem imenu prekinjam vsako duhovno verigo, ki bi me vezala na grehe mojih prednikov. Jaz sem tvoj otrok, odgovoren le za svoja dejanja, in po tebi sem nova stvaritev.

Hvala ti, Jezus, ker je ta svoboda postala resničnost po tebi. Ti si prišel na svet z jasnim poslanstvom osvoboditve.

“Duh Gospoda BOGA je nad menoj, ker me je GOSPOD mazilil. Poslal me je, da prinesem blagovest ubogim, da povežem strte v srcu, da okličem jetnikom prostost, zaprtim osvoboditev,” (Iz 61,1)

To ni le zgodovinska izjava, ampak živa resnica za moje življenje danes. Sprejemam to svobodo, ki si jo priboril zame na križu.

In ne samo to, dal si mi tudi oblast, da se uprem silam teme, ki me želijo zadržati v starih vzorcih.

Tvoje besede mi dajejo pogum: “Glejte, dal sem vam oblast, da stopate na kače in škorpijone in na vso sovražnikovo moč. In nič vam ne bo škodovalo.” (Lk 10,19)

V tej oblasti se danes upiram vsaki misli, ki pravi, da se ne morem spremeniti. Odločam se, da ne bom živel po starih navadah, ampak bom hodil v novosti življenja, ki mi jo ti daješ.

Vem, da tega ne zmorem sam. Prosim te, Sveti Duh, vodi me danes na vsakem koraku.

Spomni me na tvojo preprosto, a mogočno zapoved: “Pravim pa: Živite v Duhu in ne boste izpolnjevali poželenja mesa.” (Gal 5,16)

Napolni me s seboj, da bodo moji odzivi, moje besede in moja dejanja odsevala tvoj značaj, ne pa ranjene preteklosti.

Moja želja ni le lastna svoboda, ampak tudi zapuščina, ki jo puščam za seboj. Nočem, da bi moji otroci in vnuki podedovali moje boje. Želim jim zapustiti dediščino vere in zmage.

Tvoja beseda pravi, da “Dobri zapušča dediščino vnukom, premoženje grešnika pa je shranjeno za pravičnega.” (Prg 13,22)

Naj bo moja zapuščina spoznanje tebe, Oče. Naj bo to vera, ki premaguje svet.

In na koncu, Gospod, naj bo naša končna in večna dediščina tvoje kraljestvo, pripravljeno za vse, ki te ljubijo.

“Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na njegovi desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v dediščino kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!‹” (Mt 25,34)

Hvala ti, Oče, za to čudovito upanje. Izročam ti ta dan in vse, kar sem. Vodi me v svoji resnici.

V Jezusovem imenu. Amen.

1 thought on “Jutranja molitev – Dediščina vere, ne ran”

Leave a Comment