Gospod,
prebiram odlomke o zadnjih dneh Tvojega življenja. Svojim najbližjim, ki so s Teboj preživeli večino časa v dobi treh let, si napovedal vse, kar se bo zgodilo pa so te nejeverno gledali.
Na lastne oči so videli Tvoje čudeže, prepoznali, da si Bog in Ti pričeli zaupati, da si res Odrešenik, ki jim je bil obljubljen. Pa vendar niso bili pripravljeni na dogodke, ki so sledili.
Veš čas si govoril resnico med ljudmi, delal dobro pa vendar se je eden izmed njih odločil, da Te izda in sklenil poseben posel za ceno Tvojega življenja.
Gospod, Tebe, ki si Bog so izdali, o Tebi govorili neresnice in laži, se otepali odgovornosti za Tvojo obsodbo in jo prelagali drug na drugega in končno sodelovali pri Tvojem umoru. Nikogar ni bilo, ki bi še verjel, da lahko resnično vstaneš, četudi si jim tako obljubil.
In Ti si tam med njimi v miru, z dostojanstvom, govoriš resnico in nič Te ne omaje. Sprejmeš Očetov izziv – izziv dati življenje za vse te ljudi, da bi imeli drugo priložnost, izbrati rešitev. Pred očmi imaš cilj, da jim boš dal možnost sprejeti Tvojo brezpogojno ljubezen in svobodo.
Gospod, v Getsemaniju si trepetal, ko si gledal na svojo prihodnost, ko si dojel, kaj te zares čaka. Takrat si dokončno spoznal, da izpolniti Očetovo voljo pomeni iti brezkompromisno skozi kruto, boleče trpljenje, zapuščenost od vseh in smrt. Gospod, ob Tvojih učencih spoznavam, da so tako zelo človeški. Tolikokrat sem jim podobna in toliko odtenkov svojih odzivov najdem v njih.
Včasih sem mislila, da so bili učenci, ki so spremljali Jezusa v vrtu trpljenja brezbrižni, danes gledam na njih sočutno, saj niso zmogli Te teže, Te žalosti, ki Te je Jezus obkrožala. Zaspali so ob vsej bolečini in trpljenju, ki si jo oddajal, ker je niso zmogli več.
Čeprav Tvoje besede, s katerimi si jih budil, zvenijo na prvi pogled kot očitki, jih danes razumem povsem drugače. Kot opomin, da naj opazujejo Tebe v tem poslednjem boju, da bodo lahko zdržali težo svojih bojev, ko bodo šli skozi preizkušnje vere, trpljenje preganjanj in mučeništva v poslanstvu, h katerim si jih poklical.
Gospod, vabiš me, da se zaziram vate, v Tvoj boj, da lahko najdem v svojih borbah Tvoj usmiljeni pogled in Tvoje vodstvo. Da ne podležem bolečini, ampak skozi Tvoje oči lahko sprejmem svoje šibkosti in šibkosti drugih, ki me obdajajo in ranijo tako kot so ranili Tebe.
