cover

Iz sluma na Filipinih v vietnamski vrtec

Iz Manile sva odletela v Vietnam. Druga kultura, drugačni ljudje, novi izzivi.

Le nekaj kilometrov od letališča in slabo uro vožnje do glavnega mesta Hanoi, leži podeželsko mestece Soc Son. Tam sta zakonca Victoria in Hai Duong pred enim letom in pol odprla privatni vrtec za otroke stare od dveh do petih let.

Capitole kindergarden
Z Victorio in Haiem pri zajtrku

Več kot le vrtec

Otrokom iz povprečnih delavskih družin želita ponuditi več kot le varstvo in primerno vzgojo v času, ko so njihovi starši na delovnem mestu.

Vrtec nudi mnoge zanimive aktivnosti, denimo tečaje plesa, glasbe, kung fuja, predvsem pa vključuje učenje angleškega jezika.

Slednje je za Vietnamce izjemnega pomena saj je brez znanja tujega jezika težko narediti korak naprej v državi, ki je vse od vojne z Američani ohranila socialistični politični sistem in je ostala razmeroma zaprta za tuje vlagatelje in zahodnjaške kapitalistične apetite.

‘Začetki niso lahki’ nama je dejala Victoria, ‘mnogi starši se še vedno ne zavedajo, kako pomemben je angleški jezik za prihodnost njihovih otrok, pa vendar je vedno več takšnih, ki se odločajo za angleške šole in vrtce.’

Capitole kindergarden
Pogled na del dvorišča v vrtcu Capitole

Capitole

Capitole, kot sta zakonca poimenovala vrtec (po enem od rimskih gričov) danes obiskuje približno sto otrok in deset učiteljev, a vrtec ima vsaj še za enkrat toliko prostih kapacitet.

Dejstvo je, da si takšnega vrtca marsikdo na podeželju ne more privoščiti. Povprečna plača delavca, ki običajno trdo dela dvanajst ur na dan, od ponedeljka do sobote (pogosto tudi v nedeljah), znaša le 150€.

‘Zaenkrat imamo dovolj le za pokritje osnovnih stroškov in učiteljskih plač, a se trudimo in kaže nam dobro’ je optimistično zaključila Victoria.

Iščejo se učitelji

A težava niso le finance in zadržani starši. Tudi dobre učitelje angleščine je težko najti. Vietnamci niso tako dovzetni za govorjenje tujih jezikov kot na primer Filipinci, kjer je obdobje angleške kolonizacije pustilo tudi marsikaj pozitivnega za prihodnost otočja.

Iz fakultet za angleški jezik mnogokrat prihajajo mladi ljudje, ki sicer popolnoma obvladajo pravila jezika, a izgovorjava še vedno šepa. Vietnamščina je pač fonetično bistveno drugačen jezik.

Capitole kindergarden
Otroci pojejo pesmi in uživajo v glasbi

Tuji prostovoljci

Tako so do sedaj v vrtec bolj ali manj prihajali tuji prostovoljci, ki so del svojega časa, medtem ko so potovali po Aziji, darovali malim vietnamskim nadebudnežem.

Takšna dva prostovoljca sta bila denimo par Ide Dunphy in Faron Wong, Kanadčana s kitajskimi in filipinskimi koreninami. Po tem, ko sta nekaj časa kot prostovoljca služila v fundaciji Darilo srca med ubogimi v Navotasu, sta en mesec in pol preživela v Capitolu.

Sledila kazalcu

Preko te povezave sva v vrtec prišla tudi midva s Silvo. Therese, o kateri sem pisal že v preteklih prispevkih, nama je pomagala vzpostaviti stik z Ide, ona pa s Haiem Duongom.

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Še preden se nama je iztekla viza na Filipinih, sva že imela prihranjen prostor v vrtcu – Bog nama je pokazal pot in midva sva kot vedno doslej, sledila Njegovemu kazalcu.

O tem, kako lepo in z vsem srcem so naju sprejeli v Capitolu bom pisal v naslednjih člankih. Sobica, namenjena gostom in tujim učiteljem je prijetna in nudi prav vse pogoje za dobro in učinkovito delo.

Capitole kindergarden
Silva z novim prijateljem pred najino sobo.

Nova vloga – isti namen

Ja, tokrat bova nekaj časa preživela v vlogi učiteljev angleškega jezika in po prvem tednu bivanja in dela v vrtcu lahko rečem, da bo izkušnja nadvse zanimiva, poučna in bogata. Je pri delu z otroki mogoče kako drugače?

V mesecu aprilu in maju smo v društvu Operando zbirali donacije za fundacijo Darilo srca.

Sredstva, ki smo jh do sedaj zbrali z vašo pomočjo, bomo v začetku junija nakazali v Navotas. Denar bo šel za plemenit namen: ena od revnih družin v slumu bo svojemu otroku bistveno lažje plačala šolnino za študij na filipinski univerzi.

Ne pozabite, Bog dela prav zdaj, doma in povsod drugod po svetu! Sodelujmo z njim. Operando.

Pomagajte nam, da bomo storili še več

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti.

6.233€ od 10.000€ zbranih
Donacija za društvo Operando

Donacija društvu Operando

6.233€ od 10.000€ zbranih

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Po svojeh močeh želimo k temu prispevati.

Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti. Spletna stran in vse kar vam nudimo brezplačno, v resnici stane.

Tudi pot, ki jo Silva in Nace Volčič potujeta po svetu, kjer prostovoljno pomagata v skupnostih in misijonih, ni najcenejša. Stroški njunega prevoza na misijone plačujemo iz računa društva Operando, ki pa je odvisen od donatorjev, sponzorjev, podpornikov in vseh drugih, ki želijo prispevati svoj del pri našem poslanstvu.

Vaš dar za Operando torej ni dar za koristi članov in prostovoljcev, pač pa se v celoti nameni za razvijanje novih projektov, za poplačilo rednih stroškov: vzdrževanje spletne strani, računovodstvo in stroškov poti naših prostovoljcev.

Vemo, da tudi vam ni vseeno. Zato vas spodbujamo, da podprete naše delo in nam omogočite, da se še naprej prizadevamo za socialno najšibkejše v naši družbi.

Pozor! Ko z vašimi donacijami presežete znesek 200 € (za ta namen ali katerega drugega), vam bomo podarili knjigo Bog dela zdaj! Po Aziji, ki sta jo napisala Silva in Nace Volčič iz njune misijonske poti čez Filipine, Vietnam, Laos, Tajsko, Mjanmar, Bangladeš in Indijo)

Spodaj lahko izberete med tremi vrstami plačila: preko položnice, preko kreditne kartice ali preko Paypala. Po uspešni transakciji preko Paypala ne pozabite klikniti povezave 'Back to website' (nazaj na stran), sicer se transakcija ne bo zaključila, donacija pa ne bo poslana.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PREBERITE SI TUDI

V Hanoiu med gobavci

Resnična zgodba. V neki vasi blizu Hanoia je bil gobav človek. Odkar se piše zgodovina, so gobavci odrinjeni iz družbe, zaznamovani in obsojeni. Bolezen, za

Preberi >>

Okus po Vietnamu

Termometri v Hanoiu so pred nekaj dnevi kazali 41 stopinj, rekord v zadnjih šestnajstih letih. Sopara je bila tako gosta, da bi jo lahko rezal, temperatura

Preberi >>

KDO SMO

Zakonca Silva in Nace Volčič sta se 31. marca 2016 odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tja, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene. Več >>

ZADNJI PRISPEVKI

Ko zate moli več kot 1600 ljudi, se dogajajo čudeži!

Ljudje, ki verjamejo v Stvarnika, in svojo vero tudi živijo, se na Boga obračajo povsem spontano, brez pomišljanja. Ko pride …

Preberi →

Pečat iz džungle in prihod v Slovenijo

Misijonarji v Atalayi pravijo, da ne doživiš prave džungle, če tam vsaj malo tudi ne trpiš. ‘Selva ti vedno pusti …

Preberi →
Misijon v Peruju

Človek ni lastnik narave ampak le njen gost

‘Džungla je polna skrivnosti,’ nama je dejal misijonar p. Rosendo, ko smo zvečer sedeli na lesenem podu njegove barake v …

Preberi →
Potovanje v džunglo

Z misijonarjem Rosendom še enkrat v džunglo k Indijancem

Toliko časa se nisva javila na blogu, da sva dobila že nekaj zaskrbljenih emailov, če je z nama vse v …

Preberi →

V požgani notredamski katedrali se skriva velikonočno sporočilo

Vrnila sva se v Atalayo. Se še spominjate najine izkušnje, ko sva prvič prihajala v to mestece ob amazonskem deževnem …

Preberi →
Pachacutec

Iz Pachacuteca: Nekateri živijo v puščavi vse svoje življenje

Na glavnem letališču v Limi se je trlo ljudi, ki so čakali prišleke iz Kolumbije. Silvino letalo je imelo zamudo, …

Preberi →
Perugia

Utripava s Perugio

Prihod v Perugio je bil dramatičen, milo rečeno. Iz železniške postaje sva se čez cesto napotila na avtobusno postajališče, ker …

Preberi →

Silva iz Kolumbije: 30 dni brez Naceta

Internetna povezava nikoli ne bo mogla nadomestiti tiste povezave, ko si z drugim v živo, na štiri oči. Kmalu potem, …

Preberi →

Nace iz Peruja: 30 dni brez Silve

V zadnjih treh letih, kar s Silvo potujeva po svetu, sem napisal natanko 125 člankov. A nobeden od njih, naj …

Preberi →

Po treh letih skupnega potovanja sva se razšla

Tisto, kar sva po Riosuciu najbolj potrebovala, sta bila mir in počitek. Lagal bi, če bi rekel, da nisva čutila …

Preberi →