Včasih se v srce prikradejo dvomi – v sebe, v svoje zmožnosti ali v celo Boga. Pustimo se zavesti občutkom osamljenosti in prepričanju, da moramo za vse poskrbeti sami. V trenutku stopimo na spolzek teren, pričnemo se vrteti okrog sebe in slediti strahovom, ki nas vodijo globlje.
Tudi Jezusovi učenci so padli v vrtinec negotovosti, ko so za nekaj časa ostali brez Njega. Ko se je po smrti spet pojavil med njimi, jim je dejal:
»Kaj ste preplašeni in zakaj se vam v srcu oglašajo dvomi? Poglejte moje roke in moje noge, da sem jaz sam. Potipljite me in poglejte, kajti duh nima mesa in kosti, kakor vidite, da jih imam jaz.« Ko je to rekel, jim je pokazal roke in noge. Ker pa od veselja še niso verjeli in so se čudili, jim je rekel: »Imate tukaj kakšno jed?« Ponudili so mu kos pečene ribe. Vzel jo je in jo vpričo njih pojedel. (Lk, 24,38-43)
Zato ni razlogov za skrbi in dvome. Jezus je živo navzoč tudi danes. Pri vsaki sveti maši se utelesi iz kruha in vina, navzoč je tudi v najsvetejšem oltarnem zakramentu. Ostaja med nami in še vedno smo deležni njegovih milosti in darov Svetega duha, ki nam ga pošilja.
S to molitvijo mu izročite svoje misli in razpoloženje:
Dragi Jezus, v svojem srcu čutim praznino in osamljenost. Rad bi bil razumljen in sprejet v tem, kar trenutno doživljam. Včasih se mi zdi, da si tudi Ti pozabil name.
Hrepenim po srečanju s Tabo. Rad bi občutil tvojo prisotnost tako kot so jo občutili tvoji učenci. Preden si umrl, si obljubil, da boš vstal. In to si res storil!
Danes si tukaj v podobi kruha in mi praviš, da ti lahko popolnoma zaupam in izročim vse, kar sem. Spodbujaš me, da preženem dvome in skrbi, ki motijo moj vsakdan.
Izročam Ti mojo osamljenost, odrinjenost in vse tisto, kar že nekaj časa držim v srcu in se bojim priznati sebi in drugim. Hvala, ker si mi dal ta posvečeni čas in prostor, da sem lahko izrazil to, kar čutim.
Tvoj usmiljeni pogled počiva na meni in me vabi, da Ti sledim v novo življenje. Sprejemam to, kar mi želiš dati onkraj tega, kar poznam in kar je po mojih merilih mogoče.
Hvala, ker vselej ostajaš ob meni!
Amen.
Draga Silva, Nace!
Kako lepa in iskena, ponižna molitev, ki jo vsak doživi, ko se najde na tleh, ko ne vidi luči, upanja, ko misli da je sam in pozbljen…hvala iz srca …naj Sveti Duh v vaju deluje še naprej, da oznanjata Njega, ki je pot, resnica in življenje…
Blagoslovljen dan in vse dobro,
Karin
Draga Karin,
hvala za tvoj komentar in besede spodbude. Res sem vesela, da si z nama na poti! Tudi v molitvi. 🙂
Obilje blagoslova tudi tebi in vsem tistim, ki jih srečuješ v vsakdanu!
Silva