Na misijonski poti okrog sveta. Sledite nam!

Invalidski voziček

Gilberto ima nov voziček. Z vašo pomočjo!

Na obisku pri neki družini blizu misijona.

Vsakokrat, ko prideva v novo skupnost, določiva namen, za katerega bomo zbirali sredstva. Če naju že vsa ta leta spremljate, potem veste, kako to poteka.

V Operandu običajno denar namenimo skupnosti ali misijonarjem, ti pa ga potem uporabijo za tiste ljudi, ki najbolj potrebujejo pomoč.

Spremenili smo namen

Tudi pri misijonarjih ksaverijanih je bilo sprva mišljeno tako. Če se spominjate, smo denar najprej pričeli zbirati za računalniško učilnico, ki bi jo patri uporabljali za izobraževanje ljudi v okolici misijona.

Ampak ko sva skupaj s vincencijani, prostovoljci, ki obiskujejo najrevnejše družine v Hortolandiji, obiskala nekaj teh družin, sva vedela, da moramo namen spremeniti.

Ko je Fabio odšel

Ti ljudje živijo v tako skromnih okoliščinah in so tako močno odvisni od dobrotnikov, da niti pomišljala nisva. Namen sva spremenila in vas spodbudila k zbiranju denarja za gospo Ino in njenega sina Fabija; za družino, ki je zaznamovana z redko gensko boleznijo.

Fabio, ki je leta ležal na blazinah skromne sobice, odvisen od svoje mame, nikoli ni odšel na prosto, saj si Ina ni mogla privoščiti invalidskega vozička zanj.

Misijon v Braziliji
Nov obisk. Otroška sobica, za štiri otroke.

Z zbranim denarjem smo torej želeli kupiti voziček, a smo tudi ta namen kasneje morali spremeniti, saj je Inin sin, tako kot pred njim njen tast, mož in hčer, umrl. Vesela sva, da je končno našel svoj mir.

Voziček za Zuldio

Ina torej vozička ne potrebuje več, ga pa je zelo potrebovala Zuldia za svojega nepokretnega sina Gilberta. Kot sem že pisal, Gilberto je že kot otrok zbolel za meningitisom. Njegovo telo je od takrat močno deformirano in iznakaženo, tudi on je popolnoma odvisen od svoje ostarele mame.

Ko sva bila pri njej prvič na obisku, nama je povedala, da sama Gilberta komaj lahko dvigne in prinese do kavča, kaj šele, da bi ga nesla iz hiše in se z njim sprehodila na svežem zraku. Voziček bi bil idealna rešitev.

Po ovinkih

Z vašo pomočjo smo ga lahko kupili, a pot do njega ni bila enostavna…

Voziček, kakršnega potrebujejo ljudje kot sta Fabio in Gilberto, mora biti popolnoma prilagojen, izdelan po meri. Zato je proces nakupa vozička lahko dolgotrajen in nikakor ni poceni.

Zuldia s sinom Gilbertom.

Fabio je umrl prav v času, ko smo zanj našli primernega in že iskali možnosti, da se prilagodi po meri njegovega telesa in ‘njegove bolezni’, glede na nenadzorovane gibe, ki jih povzroča Huntingtonova bolezen.

V tekmi s časom

Po njegovi smrti smo torej celoten proces začeli znova, tokrat za Gilberta, a časa nismo imeli več veliko.

Midva sva želela, da se voziček kupi še pred najinim odhodom iz misijona. Imela sva namreč dovolj časa in vpliva, da proces nakupa in prilagoditve vozička steče hitro.

Če bi denar zgolj nakazali vincencijanom in bi oni sami nadaljevali postopek, bi zagotovo šlo počasneje.

Saj ne da ti prostovoljci niso prizadevni, dosledni in motivirani. Težava je v tem, da ima vsak tudi svojo službo, poleg tega vsak svojo družino, otroke…

Dejansko bi jim vzelo veliko časa, preden bi opravili nakup, sklenili dogovor in voziček prilagodili. Časa, ki bi šel na račun Zuldie in Gilberta, po nepotrebnem.

Pokazala se je rešitev

Ko smo klicali v Campinas, kjer izdelujejo in prodajajo vozičke, so nam povedali, da je ta lahko izdelan šele v dveh mesecih, kar je bilo po najinih načrtih absolutno prepozno.

Invalidski voziček
Ko sva videla original, sva bila skeptična. Najbrž bi bili tudi vi.

Vendar pa so nas usmerili k človeku, ki ima doma svojo obrt z delavnico za popravilo in prilagajanje invalidskih vozičkov. Ta nam je predlagal rešitev, ki se je vsem takoj zdela odlična.

Na voljo je imel namreč en rabljen voziček, ki je bil kot nalašč primeren za Gilberta. Iz Campinasa ga je pripeljal v Hortolandijo, kar na njihov dom.

Sprva sva bila precej skeptična, saj je bil voziček videti dokaj zdelan. Nisva si znala predtavljati, kakšen bi bil lahko prenovljen. Zadnja stvar, ki sva jo želela je bila, da bi denar od vaših donacij ‘vrgli proč’ in pustili, da Gilberto še naprej ostane brez vozička.

Ugodno in z garancijo

Ampak potem, ko nam je gospod razložil postopek in povedal, kako bo voziček prenovljen in ojačan, in predvsem potem, ko je dal garancijo, da ga bomo plačali šele nato, ko ga bomo videli prenovljenega, so dvomi izginili.

Invalidski voziček
Tole pa je druga zgodba, kajne? Kot nov…in popolnoma prilagojen Gilbertu.

Tudi cena vozička je bila privlačna. Za novega bi odšteli 5.600 brazilskih realov, kar je več kot 1000 €, za tega, vključno s prenovo, pa pol manj. Za naju je bilo to več kot sprejemljivo, saj bomo tako preostanek denarja podarili vincencijanom za pomoč drugim revnim družinam.

Po meri

Strinjali smo se. Zuldia je iz sobe prinesla Gilberta in položili smo ga na voziček. Gilberto se je spačil, kot da bi nam hotel reči: ‘A s temle me boste vozili okrog?’

Ampak moral je sedeti na njem, da je serviser lahko vzel potrebne mere in ocenil, kakšne dolžine bi morala biti blazina, kje bo nameščena zaščita in kako bo blazina oblikovana, da bo Gilberto lahko udobno nameščen. ‘Brez skrbi, Gilberto, ko boš sedel na novega, se boš smejal.’

Invalidski voziček
Nasmeh, ki ga težko pozabiš.

Popolnoma prenovljen

Po dveh tednih je bil voziček nared. Točno tako kot smo se dogovorili. Znova smo se dobili pri Zuldii in tisto, kar sva videla sedaj, je bila bistveno drugačna slika.

Voziček kot nov. Stabilen, ojačan, v novih barvah in popolnoma po Gilbertovi meri. Oblazinjeno naslonjalo je bilo nekoliko vdolbeno, saj ima fant precej ukrivljeno hrbtenico in se bo sedaj lahko popolnoma prilegla sedežu. Izvrstno! Bili smo navdušeni.

To je to!

ŽELITE, DA VAS OBVEŠČAMO?

Ko bomo objavili nov prispevek, vam bomo povezavo do njega poslali na vaš email.

Nikoli ne bova pozabila trenutka, ko smo Gilberta znova posadili nanj. Prav zato se je poplačal ves trud.

Invalidski voziček
Prvič v življenju! Gilbero gre končno lahko na sprehod.

Sprva je bil nekoliko prestrašen, saj je okoli njega stalo veliko ljudi. Ne le midva in gospod Dersiv, ki je pri vincenijanih prevzel odgovornost za ta projekt, pač pa tudi pater Lucas, ki sva ga povabila poleg, da je voziček tudi blagoslovil in še dva človeka iz servisnega podjetja.

Ampak Gilbertov obraz se je kmalu razjasnil, njegove ustnice pa razpotegnile v širok nasmeh. To je to!

Šele ko je bil Gilbert na vozičku, je serviser lahko montiral zaščitne blazine, varovalne pasove in naslonjala ob straneh.

Ampak ni trajalo dolgo, ko je mama Zuldia, po dolgem času, svojega sina lahko odpeljala na sprehod.

Končno zunaj

‘Kdaj je bil Gilberto nazadnje zunaj?’ sva jo vprašala preden smo odšli iz hiše.

Pomoč revnim družinam
Preostanek denarja, ki smo ga z vašo pomočjo zbrali, smo podarili Vincencijanom za druge revne družine. Silva podarja donacijo Franciscu, odgovornemu za Vincencijane v Hortolandiji.

‘Pred dvema mesecema, ko smo ga peljali k zobozdravniku. Pred tem pa se sploh ne spominjam,’ nama je povedala.

Tudi izraz hvaležnosti na njenem obrazu je bil nekaj, za kar se je bilo vredno potruditi. Zuldia je prišla do naju in se nama v solzah zahvaljevala.

‘Zuldia, to ni najino darilo,’ sva ji razložila. ‘To je darilo ljudi iz Slovenije, tistih, ki so slišali vašo zgodbo in jim ni bilo vseeno za vas in za vašega sina.’

In zdaj vam lahko, tako v imenu Operanda kot tudi v Zuldinem imenu, izrečeva zahvalo za vašo radodarnost in pomoč.

Tisti dan smo enemu človeku skupaj spremenili življenje!

Operando.

Pomagajte nam, da bomo storili še več

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti.

6.393€ od 10.000€ zbranih
Donacija za društvo Operando

Donacija društvu Operando

6.393€ od 10.000€ zbranih

V društvu Operando delujemo zavzeti prostovoljci, ki nam ni vseeno za družbo v kateri živimo. Revščina, lakota in beda so neopravičljivi. Verjamemo, da je naš svet lahko lepši in boljši. Po svojeh močeh želimo k temu prispevati.

Za delo, ki ga opravljamo nismo plačani; osebno plačilo ni vodilo, ki bi nas usmerjalo pri našem poslanstvu za ljudi iz obrobja naše družbe.

Seveda pa brez finančnih sredstev ne bi mogli izvajati naših aktivnosti. Spletna stran in vse kar vam nudimo brezplačno, v resnici stane.

Tudi pot, ki jo Silva in Nace Volčič potujeta po svetu, kjer prostovoljno pomagata v skupnostih in misijonih, ni najcenejša. Stroški njunega prevoza na misijone plačujemo iz računa društva Operando, ki pa je odvisen od donatorjev, sponzorjev, podpornikov in vseh drugih, ki želijo prispevati svoj del pri našem poslanstvu.

Vaš dar za Operando torej ni dar za koristi članov in prostovoljcev, pač pa se v celoti nameni za razvijanje novih projektov, za poplačilo rednih stroškov: vzdrževanje spletne strani, računovodstvo in stroškov poti naših prostovoljcev.

Vemo, da tudi vam ni vseeno. Zato vas spodbujamo, da podprete naše delo in nam omogočite, da se še naprej prizadevamo za socialno najšibkejše v naši družbi.

Pozor! Ko z vašimi donacijami presežete znesek 200 € (za ta namen ali katerega drugega), vam bomo podarili knjigo Bog dela zdaj! Po Aziji, ki sta jo napisala Silva in Nace Volčič iz njune misijonske poti čez Filipine, Vietnam, Laos, Tajsko, Mjanmar, Bangladeš in Indijo)

Spodaj lahko izberete med tremi vrstami plačila: preko položnice, preko kreditne kartice ali preko Paypala. Po uspešni transakciji preko Paypala ne pozabite klikniti povezave 'Back to website' (nazaj na stran), sicer se transakcija ne bo zaključila, donacija pa ne bo poslana.

Izberite način plačila
Osebni podatki

Podatki kreditne kartice
Varen način plačila preko SSL enkripcije.

Podatki o plačniku

Skupna donacija: 20,00€ One Time

Napišite svoj komentar

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

PREBERITE SI TUDI

KDO SMO

Zakonca Silva in Nace Volčič sta se 31. marca 2016 odpravila po svetu, od skupnosti do skupnosti, od misijona do misijona, povsod tja, kjer se dobri in iskreni ljudje po najboljših močeh trudijo delati za najbolj uboge med nami – zapostavljene, prezrte in odrinjene. Več >>

ZADNJI PRISPEVKI

Ko zate moli več kot 1600 ljudi, se dogajajo čudeži!

Ljudje, ki verjamejo v Stvarnika, in svojo vero tudi živijo, se na Boga obračajo povsem spontano, brez pomišljanja. Ko pride …

Preberi →

Pečat iz džungle in prihod v Slovenijo

Misijonarji v Atalayi pravijo, da ne doživiš prave džungle, če tam vsaj malo tudi ne trpiš. ‘Selva ti vedno pusti …

Preberi →
Misijon v Peruju

Človek ni lastnik narave ampak le njen gost

‘Džungla je polna skrivnosti,’ nama je dejal misijonar p. Rosendo, ko smo zvečer sedeli na lesenem podu njegove barake v …

Preberi →
Potovanje v džunglo

Z misijonarjem Rosendom še enkrat v džunglo k Indijancem

Toliko časa se nisva javila na blogu, da sva dobila že nekaj zaskrbljenih emailov, če je z nama vse v …

Preberi →

V požgani notredamski katedrali se skriva velikonočno sporočilo

Vrnila sva se v Atalayo. Se še spominjate najine izkušnje, ko sva prvič prihajala v to mestece ob amazonskem deževnem …

Preberi →
Pachacutec

Iz Pachacuteca: Nekateri živijo v puščavi vse svoje življenje

Na glavnem letališču v Limi se je trlo ljudi, ki so čakali prišleke iz Kolumbije. Silvino letalo je imelo zamudo, …

Preberi →
Perugia

Utripava s Perugio

Prihod v Perugio je bil dramatičen, milo rečeno. Iz železniške postaje sva se čez cesto napotila na avtobusno postajališče, ker …

Preberi →

Silva iz Kolumbije: 30 dni brez Naceta

Internetna povezava nikoli ne bo mogla nadomestiti tiste povezave, ko si z drugim v živo, na štiri oči. Kmalu potem, …

Preberi →

Nace iz Peruja: 30 dni brez Silve

V zadnjih treh letih, kar s Silvo potujeva po svetu, sem napisal natanko 125 člankov. A nobeden od njih, naj …

Preberi →

Po treh letih skupnega potovanja sva se razšla

Tisto, kar sva po Riosuciu najbolj potrebovala, sta bila mir in počitek. Lagal bi, če bi rekel, da nisva čutila …

Preberi →