Zakaj je Frančišek deležen kritik in zakaj ga moramo podpreti?

Človek, ki bolj površno spremlja delo papeža Frančiška in nasploh dogajanje v Cerkvi, bi lahko mislil, da vse teče nekako po ustaljenih tirih, papež pa da je priljubljen in ima veliko podpore.

A temu žal še zdaleč ni tako. Katoliška cerkev morda še nikoli ni bila tako razdeljena, kot je danes, papež Frančišek pa ima s svojimi odločnimi besedami in dejanji toliko nasprotnikov, kot jih je imel do sedaj malokateri papež.

Frančišek je s svojimi pogledi in potezami stopil na prste številnim (interesnim) skupinam in ‘klikam’ tako znotraj same cerkve (prav pri vrhu), kot tudi zunaj nje.

Nasprotniki papežu očitajo odmik od tradicije in izražajo pomisleke nad prihodnostjo cerkve. Celo najvidnejši cerkveni dostojanstveniki mu očitajo herezijo, nekateri ga celo vidijo kot anti-papeža, ki cerkev želi uničiti ali vsaj spraviti na kolena.

Ampak papežev pontifikat v osnovi ni nič drugega kot cerkev ponovno postaviti na temelje, ki jih je pred 2000 leti položil Jezus Kristus in od katerih se je cerkev (vsaj na zahodu) močno odmaknila, zaradi česar se sooča z velikim upadom vernikov, upadom duhovnih poklicev, krizo vrednot in identitete.

To ni lahko delo. V resnici tudi za Jezusa ni bilo lahko. Naš Odrešenik se je odločno zoperstavil takratni ‘duhovni eliti’, farizejem in saducejem, ki so si lastili Boga, se postavljali v središče, se dvigovali visoko nad ‘povprečne in neuke’ vernike in živeli v prepričanju, da je Bogu všeč popolnost, sledenje protokolu in pravilom, veri, da si Božjo ljubezen lahko prislužimo z vestim izpolnjevanjem navodil in smo le tako lahko deležni odpuščanja in odrešenja.

Bog, kot vemo, je s človeštvom sklenil Novo zavezo, česar pa farizeji niso razumeli ali pa tega niso želeli razumeti. Jezus ni obsojal grešnikov, jasno pa je obsodil to elito, zaradi česar je plačal visoko ceno na križu.

Jezuit Victor Codina v svojem članku ‘Zakaj nekateri Katoličani nasprotujejo papežu’ pravi, da nasprotovanja papežem, ki so želeli prenoviti cerkev, niso nič novega v zgodovini cerkve, se pa takšna nasprotovanja proti prerokom in vizionarjem vedno pojavijo v najbolj prelomnih in ključnih obdobjih zgodovine.

Mnogo papeževih nasprotnikov ga označuje za globalista ali celo komunista, čeprav neupravičeno, vsaj kar se tiče biblične tradicije in cerkvenega nauka o socialnih zadevah.

Tisto, kar mnoge nasprotnike moti je njegov jasen in odločen NE ekonomiji izključevanja in neenakosti, NE ekonomiji, ki ubija, NE ekonomiji brez človeškega obraza, NE krivičnemu socialnemu in ekonomskemu sistemu, ki nas zaklepa v nepravične socialne strukture, NE globalni ravnodušnosti, NE čaščenju denarja, NE denarju, ki vlada, namesto da bi služil, NE neenakosti, ki razpihuje nasilje, NE komurkoli, ki se želi skrivati za Bogom, da opraviči nasilje, NE socialni neobčutljivosti, ki nas otopi pred trpljenjem drugih, NE orožarski industriji, NE trgovini z ljudmi.

Za številne je moteča papeževa kritika antropocentrične in tehnokratske paradigme, ki uničuje naravo, onesnažuje okolje, napada naravno ravnovesje in biološko raznolikost, ob tem pa izključuje revne in staroselce, da ne morejo živeti dostojnega človeškega življenja.

Številne multinacionalne korporacije, zlasti iz lesne, naftne in rudarske industrije, moti papeževa kritika, da uničujejo okolje in ranijo staroselce, ki živijo na teh ozemljih, poleg tega pa ogrožajo prihodnost našega skupnega doma. Številne politike moti, ko kritizira njihovo nezmožnost sprejemanja pogumnih odločitev.

Kot že rečeno, papež ima veliko nasprotnikov tudi v svoji lastni hiši, torej znotraj Cerkve, saj so številne skupine cerkvenih vplivnežev globoko povezane in prepletene z močnimi ekonomskimi in političnimi skupinami, še posebej na zahodu.

Ampak opozicija Frančišku je v resnici opozicija drugemu vatikanskemu koncilu in cerkveni reformi, ki jo je močno spodbujal že papež Janez XXIII.

Frančišek spada v skupino prerokov, ki so želeli prenoviti cerkev, s čimer se pridružuje sv. Frančišku Asiškemu, Ignaciju Lojolskemu, Katarini Sienski, Angelu Roncalli, Pedru Arrupe in drugim.

Papež ima pred seboj še veliko dela in nalog. Čeprav ne vemo, kako se bo prenova Cerkve odvijala v prihodnosti, pa nedvomno vemo, da potrebuje našo podporo.

Sveti oče ni deležen samo kritik, deležen je celo groženj s smrtjo in to le zato, ker se postavlja v bran šibkejšim pred tistimi, ki služijo, bogatijo in rastejo na njihov račun.

To je glavni razlog, zakaj v Operandu želimo podpreti papeža Frančiška. Naj ve, da ima na svoji strani tudi ljudi iz Slovenije, saj se tudi pri nas ustvarja razdeljenost in pogrešamo odločen ZA papežu v vodstvu slovenske cerkve. S pismom in podpisom podpore se bomo pridružili številnim drugim iniciativam po svetu, ki so mu na tak ali podoben način že izrazili zaupanje in predanost.

Ni dovolj samo molitev, kot pogosto pravi Frančišek, potrebna so tudi dejanja. Zdaj je čas, da z zaupanjem in iz ljubezni do naše Cerkve, stopimo na stran Jezusovega namestnika. Podpišite pismo podpore, naj papež Frančišek na seznamu prebere tudi vaše ime.