Gospod Jezus,
poslušam Tvoje besede in me pomirjajo:
»Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne kakor daje svet, ga vam jaz dam.« (Jn 14, 27)
Kako zelo jih potrebujem! Svet okoli mene me pogosto vznemirja. Stvari bežijo izpod nadzora. Včasih ne vem več, kaj je res in kaj ni. Moje srce se hitro zmede, hitro ustraši.
A Ti ne ponujaš miru, ki je odvisen od okoliščin. Ti ne deliš miru, ki traja le, dokler gre vse po načrtu. Tvoj mir je drugačen. Globok. Trden. Zvest. In prav takšnega potrebujem.
Pomagaj mi verjeti besedam:
»Vaše srce naj se ne vznemirja in se ne plaši.« (Jn 14, 27)
Kolikokrat me premaga skrb. Kolikokrat se prebudim z mislijo, da bo šlo kaj narobe. Kolikokrat se trudim imeti vse pod kontrolo, namesto da bi se naslonil nate.
Gospod, daj mi mir, ki ne potrebuje dokazov. Mir, ki pride od tega, da vem — Ti si tukaj. Da ti ostajaš ne glede na vse.
Rekel si: »Odhajam in pridem k vam.« Ta stavek zveni kot obljuba in jo želim obdržati v srcu.
Včasih se mi zdi, da si daleč. Da molim, pa ne slišim odgovora. A potem se spomnim: odšel si, da bi pripravil prostor. Da bi mogel biti z nami na drug način — po Svetem Duhu, skozi evharistijo, skozi Besedo.
Tudi če Te ne vidim, si Ti blizu. Tudi če si odšel, si rekel, da se vrneš. In zato lahko mirno čakam. Lahko verujem.
Jezus, rekel si tudi:
»Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene.« (Jn 14,28)
Ob tem stavku se želim ustaviti. Pogosto mislim, da ljubiti pomeni držati nekoga ob sebi. Da pomeni ne izgubiti. A Ti učiš drugače. Prava ljubezen zna izpustiti. Zna zaupati. Zna videti širšo sliko. Pomagaj mi, da ljubim tako kot Ti — z odprtimi rokami. Da se razveselim, ko se Tvoja volja uresniči. Da zaupam, da je Oče večji in da je Tvoja pot, čeprav vodi skozi križ, vedno pot k Njemu.
»Zdaj sem vam povedal, preden se zgodi, da boste verovali, ko se zgodi.« (Jn 14, 29)
Gospod, tudi jaz pogosto ne razumem zdaj. Dogajajo se stvari, ki nimajo smisla. Izgube, spremembe, negotovosti. A tudi meni govoriš: zaupljivo pojdi naprej, ko pride ura, boš razumel.
Zato Te prosim: naj me vera vodi tudi takrat, ko odgovorov še ni. Naj se držim Tvojih besed. Naj zaupam, da si v vsem središču dogajanja, tudi če še ne vidim zaključka.
Povedal si: »Vladar sveta prihaja. Meni sicer ne more nič.« (Jn 14, 30) Gospod, v svetu je tema. Zlo obstaja. A Tvoje besede me tolažijo — ni ti bilo odvzeto življenje, sam si ga dal. Nisi bil premagan, ampak si prostovoljno šel skozi temo, da bi jo premagal. Ti si močnejši. In če si Ti z menoj, potem se mi ni treba bati. Tudi meni ne more nič, če ostajam v Tebi.
Na koncu pa si rekel: »Naj svet spozna, da ljubim Očeta in da tako delam, kakor mi je naročil Oče.« (Jn 14, 31) Gospod, nauči me enake drže.
Naj bo moje življenje odgovor na ljubezen, ki sem jo prejel. Naj delam, kar mi Ti naročaš — ne iz strahu, ampak iz ljubezni. Naj svet po meni spozna, da si Ti resničen. Da si mir. Da si Očetov Sin. Da si Beseda, ki je postala meso, in še vedno prebiva med nami.
Ti si moj mir.
Amen.
