Gospod moj, danes je vse tiho. Dal si svoje dragoceno življenje za rešitev sveta.
Umrl si strašne smrti, na nas izlil usmiljenje iz prebodenega srca in zdaj počivaš v miru, medtem ko vojaki bedijo pred Tvojim grobom.
Gospod, naj tudi jaz ostanem buden in čuječ, ko ti spiš. Vem, da se ta dan konča s Tvojo zmago, zmago nad grehom in smrtjo.
Pomagaj mi, Gospod, vstopiti v žalost in tišino tega dne. Ves svet čaka; žaluje in pričakuje slavo novega življenja!
Ko takole bedim, čakajoč na praznik Tvojega vstajenja, te prosim, da me napolniš z upanjem. Naj se ne veselim le tvoje zmage in vstajenja, pač pa tudi mojega deleža v novem življenju, ki si ga priboril zame in za ves svet.
Vse svoje bitje izročam Tebi, dragi Jezus, ko negiben ležiš pred menoj. Naj tvoj počitek preobrazi mojo dušo, moje šibkosti in moj greh.
Veličasten si in vem, da iz navideznega poraza narediš najvišje dobro.
Zaupam v Tvojo moč, Jezus. Zaupam vate!
Amen
Ob dolgoletni službi drugim sem spoznala, da moram najprej biti “pri sebi”, čene ne bom uporabna za druge.Čuječnost pa je “fajn” vsak trenutek, ker sem odrešena sem sedaj. V meni je božji duh ki me oživlja, me dela živo, daje upanje in veselje, ki “žubori”.
A ni to paradoks, ko “ves svet” (mislim tiste, ki so kakorkoli prikrajšani za upanje, ljubezen, zdravje, pa te, ki so sovražno nastrojeni do drugih npr. itd) tiči v zlu lastnega nevedenja, je pa svoboden istočasno, da izve, da je že rešen.
Želim vama Silva in Nace, da sečim več naučita od teh ljudi, s katerimi živita. Vedno se bosta spomnila name,ko bosta kasneje gledala nazaj, in bosta videla in točno zakaj sem to rekla! Ne glejta, kaj jima vidva lahko nudita, ker jim itak malo lahko. Jaz jim vode tudi ne morem pošiljat tako daleč, so druge poti in kanali? Da so. Poiskat jih moramo.
Lep pozdrav,