Ko premišljujete v svoji molitvi o tem kako prositi, iskati in trkati, bi morali pomisliti na Psalme, saj na toliko različnih načinov odgovarjajo na ta vprašanja. Recimo:
Za eno prosim GOSPODA, to skušam doseči: da bi prebival v GOSPODOVI hiši vse dni svojega življenja, da bi zrl GOSPODOVO milino, premišljal v njegovem templju.
To je iskreno hrepenenje, ki ga je v Psalmu 27:4 izrazil kralj David. Prebivati v hiši Gospodovi pomeni hrepeneti po Bogu in svetosti.
Prosite, iščite, trkajte
V Evangeliju po Mateju 7:7 nam Jezus pravi:
Prosíte in vam bo dano! Iščite in boste našli! Trkajte in se vam bo odprlo!
Mnogokrat se počutimo izgubljene, ker smo tako daleč od Boga, da sploh ne najdemo več stika z Njim.
In tako resnično potrebujemo napotke glede tega, kako naj prosimo, iščemo in trkamo na način, ki je združljiv z vsemi dobrimi stvarmi, ki nam jih Bog želi podariti.
Stvari, ki presegajo tiste, ki morda hitro potešijo potrebe, vendar nas naposled pustijo prazne. Tiste pristno dobre stvari, ki nas bodo vodile naprej po poti k svetosti.
Na kaj najprej pomislite, ko premišljujete o Jezusovem povabilu “prosite, iščite, trkajte”? Na svetost?
Usmerjeni k svetosti
Se spominjate gospoda Tevya, ki je v znanem angleškem muzikalu “Goslač na strehi” pel pesem “Če bi bil bogat mož”? V pesmi pravi, da če bi bil bogat, mu ne bi bilo treba trdo delati, zgraditi velike hiše in napolniti dvorišča z gosmi.
Na vse te stvari najprej pomislimo, ko sanjamo o bogastvu. Mogoče bi danes k temu še kaj dodali. Toda lepota Tevyove najbolj goreče želje se skriva v jedru pesmi:
Če bi bil premožen, bi imel čas, ki ga zdaj nimam, da bi sedel v sinagogi in molil, in se morda usedel k Vzhodnemu zidu in bi vsak dan po več ur razpravljal z učenimi možmi o svetih knjigah. To bi bila najboljša stvar med vsemi.
Ta skromni judovski oče je razumel, da morajo vsi blagoslovi človeku omogočiti, da bolje izpolni svojo najbolj temeljno dolžnost: da v tem življenju spozna in ljubi Gospoda ter mu služi, da bo za večno lahko združen z Njim v nebesih.
Mnogi ljudje hrepenijo po bogastvu, slavi, znanju ali občudovanju. Nobena od teh stvari sicer sama po sebi ni napačna, vendar se moramo vprašati: ali iščemo svetost?
Če delamo za svetost, nam bodo drugi vidiki morda podarjeni in ne bodo škodili naši duši.
Obenem je dovolj, da si ogledamo hollywoodske elite in ugotovimo, da slava in bogastvo, pamet in občudovanje lahko pripeljejo do moralnega propada, če nismo zasidrani v Bogu.
Salomonova modrost
Kralj Salomon je bil svetopisemski očak, ki je prejel ponudbo za izpolnitev katere koli njegovih želja, kot je zapisano v 2 Kroniški knjigi 1,7-12.
Salomon je premislil o številnih možnostih in se na koncu odločil prositi za modrost, da bo lahko dobro vladal svojemu ljudstvu in odgovorno izpolnjeval svojo kraljevsko odgovornost.
Zdi se, da je že s to skromno izbiro pokazal osupljivo modrost:
Postavil si me namreč za kralja čez ljudstvo, ki je številno kakor prah zemlje. Daj mi zdaj modrost in znanje, da bom znal odhajati in prihajati pred tem ljudstvom! Kajti kdo bi sicer mogel vladati temu tvojemu velikemu ljudstvu?
2 Kr 1:9b-10
Najbrž bi bil vsak starš ponosen na takšno izbiro svojega otroka. Tudi Bog je bil zadovoljen s Salomonovo skromno željo. Z veseljem mu je izpolnil željo in mu odgovoril:
Ker ti je bilo to pri srcu in nisi prosil bogastva, premoženja in slave, … [tudi] nisi prosil dolgega življenja, temveč si prosil zase modrosti in znanja, da bi mogel vladati mojemu ljudstvu, kateremu sem te postavil za kralja, ti bosta dana modrost in znanje. Pa tudi bogastvo, premoženje in slavo ti bom dal, kakršnih niso imeli kralji, ki so bili pred teboj, in tudi za tabo ne bo takšnega.
2 Kr 1:11-12
Zato je bil kralj Salomon v vseh časih znan kot najmodrejši kralj, čigar kraljestvo je bilo polno največjega razkošja.
Od tega svetega kralja se lahko naučimo, kako izraziti skromno prošnjo, da dobro opravljamo svoje dolžnosti ne glede na to, v katerem življenjskem obdobju smo.
Če prosimo, iščemo in trkamo za vrednote, ki nam bodo omogočile, da postanemo bolj podobni Kristusu, bo Bog odgovarjal na naše prošnje, dokler ne bomo resnično izpolnjeni – in srečni.
Članek je prevedel Mario Jurišić. Prevedeno in prirejeno po izvirniku iz Operandove angleške spletne strani.
