Delati majhne stvari, a z veliko ljubezni

V prejšnjih dveh prispevkih sem pisal o začetkih Barke (tukaj) in o pomenu praznovanja (tukaj), ki je pomemben del življenja v skupnosti.

Tokrat bom na kratko opisal, kakšne so najine zadolžitve in kaj vse počnejo prostovoljci in asistenti na Barki.

Jean Vanier, ustanovitelj Barke, je nekoč napisal takole:

“Bog nas ni poklical, da bi delali velike stvari. Poklical nas je, da delamo običajne stvari z veliko ljubezni.”

Všeč mi je ta misel. Pogosto se namreč zgodi, da želijo ljudje, ko pridejo v skupnost, spreminjati stvari, narediti ‘veliko delo’, dati poseben pečat skupnosti. V dveh letih življenja na Barki sem se naučil, da je pogosto dovolj že prisotnost.

Čiščenje, priprava obrokov ali zgolj sedeti ob osebi z motnjo, z odprtim srcem in brez velikih pričakovanj, so tista ‘velika’ opravila, ki jih skupnost največkrat potrebuje.

Najine zadolžitve so nekoliko prilagojene

Glede na to, da bova v hiši ostala le do konca junija, so najine naloge nekoliko prilagojene.

Že v začetku sva Marinelli razložila, da poleg prostovoljnega dela vsak dan namenjava tudi nekaj časa za Operando, piševa besedila, urejava blog in občasno sestankujeva v Rimu z ljudmi, ki vodijo tudi druge dobrodelne iniciative (pred kratkim sva se sestala z jezuitom Alessandrom Maneresijem, odgovornim za prostovoljce v Centru Astalli, ki se posveča izključno problematiki beguncev).

Priprava zajtrka in večerje

Najino glavno delo na Barki je torej priprava zajtrka in večerje za ljudi v hiši, za skupaj 16 ljudi. Sem seveda sodi tudi pomivanje posode in čiščenje kuhinje po vsakem obroku. Čez teden so kosila pripravljena v delavnicah, kjer kuhajo pravi kuharji ali občasni prostovoljci (prijatelji Barke, kot jim rečemo tukaj).

…in občasno čiščenje prostorov

Občasno počistiva tudi sobe in stranišča v zgornjem nadstropju, kjer bivajo osebe z motnjo. Preostali čas sva prosta in se lahko mirno posvečava našemu društvu.

Kot so nama razložili, s tem bistveno razbremeniva tukajšnje asistente, ki so poleg rednih hišnih opravil zadolženi tudi za spremljanje oseb (za osebe z motnjo bom preprosto uporabljal besedo ‘osebe’).

Tukaj jih sicer kličejo ‘ragazzi’ in ragazze’, torej fantje in dekleta, medtem ko smo ostali bodisi prostovoljci bodisi asistenti.

Kako poteka sprejem prostovoljcev

Morda še na kratko, kako običajno poteka sprejem novega prostovoljca, ki kasneje lahko postane tudi redni asistent.

Za vsakega novinca je potrebno najprej trimesečno preizkusno obdobje, torej čas, ko lahko dodobra spozna skupnost, hišo, osebe in ostale prostovoljce ter asistente.

V tem času opravlja preprosta opravila čiščenja in priprave obrokov. V treh mesecih tako dobi občutek za skupnost in lažje oceni, ali mu delo leži, hkrati pa tudi skupnost oceni, ali je človek sposoben za takšno delo.

Po preizkusnem obdobju

Mnogi novi prostovoljci, tako mladi kot starejši, po treh mesecih spoznajo, da jih skupnost pritegne in podaljšajo svoje bivanje za celo leto in še dlje. Nekateri po treh mesecih tudi odidejo, kar je seveda povsem normalno. Ni vsak za vse.

Denarna nagrada

V času bivanja in dela v skupnosti posameznik prejme denarno nagrado, ki tukaj znaša 200€ v prvem letu, v drugem nekoliko več. Kasneje se pogosto pokaže tudi možnost zaposlitve, kar pomeni, da posameznik prejema polno plačilo za svoje delo.

Na Barki je kar nekaj zaposlenih, ki so s skupnostjo že več let, nekateri od njih živijo znotraj skupnosti, v hišah, skupaj z osebami, drugi pa živijo izven Barke in prihajajo v skupnost tako kot bi sicer na katero drugo delovno mesto.

Odprti za vsakogar

Barka je čudovita tudi zato, ker je popolnoma odprta za vsakogar, ne glede na to od kod prihaja in koliko je star, ne glede na politično, versko ali rasno pripadnost.

Ljudi iz drugih dežel je tukaj kar nekaj. Aina, odgovorna za Ulivo (hiša v kateri živiva tudi midva) je denimo Litvanka. V našo hišo je pravkar prišel Lorenz, sicer iz Francije, a je veliko potoval po svetu in živel tudi v drugih Barkinih skupnostih (v Kanadi, Bruslju in Angliji). Zdaj namerava tukaj ostati kakšno leto ali dve.

Ljudje, ki prihajajo iz tujine, pogosto ne govorijo italijanskega jezika, nekateri tudi angleškega ne. Na srečo prihaja v skupnost Franca, upokojena učiteljica, ki z veseljem poučuje italijanščino. Trenutno ima v razredu dva učenca, Mariusa iz Romunije in Silvo. 🙂

Mladi v šoli življenja

V skupnosti so tudi mladi, trenutno najmlajši je star komaj 19 let. Lepo je videti mlade ljudi, ki se odločajo za takšno delo. Vesel sem zanj, saj vem kako velika življenjska šola je Barka.

Naloge prostovoljca ali asistenta

Delavnik prostovoljca ali asistenta v hiši je podoben najinemu. Razlika je le v tem, da ima vsak od njih na voljo en prosti dan na teden in en prosti vikend na mesec. Čez dan njihovo delo poteka nekako takole:

Zjutraj zbudijo osebe, jim pomagajo pri oblačenju in higieni in jih pospremijo na zajtrk.

Po zajtrku (običajno ob 8.30), se osebe odpravijo v delavnice, kjer ostanejo do kosila (o njihovem delu v naslednjih prispevkih), prostovoljci in asistenti pa do 11. ure čistijo kuhinjo, sobe, stranišča in hodnike oziroma se posvečajo kakšnim drugim pomembnim opravilom.

Od 11.00 do 17.00 ure so prosti. Ob 17.00, ko se osebe vrnejo od sieste, pa jim v hiši delajo družbo, jih peljejo na sprehod, pripravijo malico, se z njimi igrajo, pogovarjajo, ali pa gredo z njimi na različne aktivnosti izven hiše.

Nekje ob 19.30 skupaj povečerjajo, potem z osebami pospravijo mizo, počistijo kuhinjo in jih približno ob 22. pospremijo v sobe k nočnemupočitku. Tudi midva s Silvo sva bolj ali manj vključena v te aktivnosti, tako da lahko dodobra izkusiva dinamiko tega življenja.

Neketere osebe z motnjo potrebujejo več pomoči kot druge

O osebah z motnjo, ki živijo v hiši, bom sicer še pisal v naslednjih prispevkih, tukaj morda le to, da vse osebe niso enako prizadete. Nekatere lahko tudi same poskrbijo zase in potrebujejo le nekaj vodstva oziroma prisotnosti asistenta.

Medtem ko so druge osebe bolj prizadete in potrebujejo različne oblike asistence, od menjanja plenic, umivanja, pomoči pri hranjenju itn. V naši hiši je zaenkrat več takšnih, ki potrebujejo kar nekaj spremstva, zato so zanesljivi asistenti toliko bolj potrebni.

Želite postati prostovoljec na Barki v Rimu?

V zadnjih nekaj dneh sva dobila nekaj vaših emailov glede prostovoljnega dela na Barki. Tukaj v Rimu sprejemajo nove prostovoljce, tako da imate vse možnosti navezati stik z njimi.

Morda trenutno toliko lažje, ker vam pri tem lahko pomagava midva, dokler sva tukaj. Pošljite nama email na info@operando.org in z veseljem vam bova pomagala.

Hvaležna sva za vsako vaše spodbudno sporočilo, vesela tudi ker redno prebirate najine prispevke.

Hvala tudi za prve darove, namenjene Barki v Rimu!

Nace

p.s. Če imate kakršnokoli vprašanje, ga lahko z nama podelite tako da napišete komentar spodaj pod tem člankom. Seveda lahko prispevek tudi delite s svojimi prijatelji preko socialnih omrežij.