Nobeden od nas, ki smo se zjutraj zbudili v barkini skupnosti Chicco, ni pričakoval, da se bo še isto popoldne pogovarjal in rokoval s papežem Frančiškom.
Kot strela iz jasnega
Novica je prišla v skupnost iznenada, le nekaj ur pred obiskom. Takšni nenadni obiski papežev niso nobena redkost, saj se s tem izognejo ‘kaosu’, ki bi lahko nastal v majhnem mestecu kot je Chiampino.
Jaz sem se vrnil iz centra mesta, Silva pa s popoldanskega počitka, ko nama je Leszek, poljski duhovnik, ki živi z nami v skupnosti, dobronamerno svetoval, da bi se morda spodobilo obleči kaj boljšega kot kratke hlače in športno majico.
Čez pol ure pride papež
‘Zakaj?’ sem ga vprašal. Odgovoril je: ‘Tu non sai? Arriva il Papa tra 30 minuti.’ (Ne veš? Čez pol ure pride papež).
Ko sva dojela, da se bova dejansko srečala s svetim očetom, sva se hitro preoblekla.
Pot, pričevanje, darovanje
Papež Frančišek v svojem pontifikatu veliko pozornosti namenja ubogim. Pravzaprav zelo pogosto govori prav o tistih treh korakih, ki so osnovni gradniki našega društva Operando: pot, pričevanje in darovanje.
Papež redno obiskuje skupnosti, v katerih živijo ubogi, izvzeti niso niti zaporniki. S svojimi obiski želi ljudem pokazati, da je Bog najbolj živo navzoč prav med ‘najmanjšimi’ med nami, preizkušanimi, odrinjenimi na rob družbe in prezrtimi.
Ob tem seveda poudarja, kako pomembno je darovanje. Darovati čas za nekoga, ki potrebuje družbo, darovati prijazno besedo za nekoga, ki je navajen le kritike in graje, darovati materialne dobrine za ljudi, ki živijo v pomanjkanju.
Kaj pa darilo?
Čeprav smo se vsi v hiši na moč trudili preživeti popoldan kot običajno, se nismo mogli izogniti vznemirjenju. Papež bo vsak čas stopil skozi naša vrata! Lahko si predstavljate.
Ko sem vprašal Dalilo (asistentko v naši hiši), kaj bomo podarili papežu ob tej priložnosti, je ponudila povsem barkaški odgovor:
Mi smo darilo, ali ni dovolj?
Prav ima. Veliko darilo smo. 🙂
Obisk
Na dvorišče so seveda najprej prišli policaji, kasneje nekateri prijatelji Barke, kmalu zatem Monsignor Rino Fisichella, predsednik Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije in hkrati najtesnejši sodelavec papeža Frančiška, in nenazadnje papež sam.
Sveti oče je najprej obiskal La Vigno, prvo hišo naše skupnosti. Medtem smo mi čakali v naši hiši in igrali Enko v dnevni sobi. Tako smo nekoliko umirili naše fante in dekleta, ki so nestrpno pričakovali Papa.
Vsi okrog papeža
In naposled je prišel skozi vrata. Preprosto kot vedno, s prijaznim nasmehom in toplim pogledom. Snemalec televizije Rai 1 in bliskavice fotoaparatov okrog ‘moža v belem’. Tudi midva. Silva z Leszekovim fotoaparatom, jaz z mobitelom.
S papežem osebno
Tisti, ki živimo v hiši, smo se zbrali v manjšem krogu, tako da nas je Marco (odgovorni za skupnost) vsakega posebej predstavil papežu.
Ko smo se z njim rokovali in izmenjali nekaj besed, smo se skupaj odpravili proti delavnicam.
Tam so ‘delavniški’ asistenti papežu predstavili različna dela, ki jih naši fantje in dekleta opravljajo vsak dan. Nekaj o tem bom pisal tudi v naslednjih prispevkih.
Še na hodniku, ki vodi iz delavnic v kapelo in sobo Shalom, je eden od spremljevalcev vprašal papeža, če se strinja, da gremo skupaj še v kapelo. Bil sem zelo blizu in le malokdo je lahko slišal njegov odgovor:
‘Seveda. Jaz sem popolnoma na voljo.’
Od blizu je bilo moč zaznati veliko utrujenost in težo, ki jo nosi ta človek. Samo predstavljam si lahko, kako utrujajoč in naporen je njegov urnik, prenašati pritisk množice vedno in povsod, na vsakem koraku in hkrati voditi največjo institucijo na tem svetu. Je brez Boga to mogoče?
Skupaj s papežem smo se torej odpravili v kapelo. Preprost kot je, se je usedel med nas, poslušal Barkino molitev (glej video), potem pa nas takole nagovoril:
Skupaj smo praznovali, odpustili drug drugemu, zdaj smo lahko v miru sami s seboj. V tem trenutku se Ti zahvaljujemo, Gospod, ker si z nami. Vedno z nami. On gre vedno najrajši tja, kjer ljudje najbolj trpijo, med uboge. Prosim vas, da molite za Cerkev in tudi za druge ljudi, ki potrebujejo pozornost in sočutje. Sočutje, ki ga vi premorete. In sedaj dovolite, da vas blagoslovim.
Ko se je Papež Frančišek poslovil, sva oba s Silvo čutila veliko potrditev. Ne le to, da je Bog še kako navzoč v tej skupnosti, tudi to, da najina pot postaja vedno bolj jasna. Čutiva potrditev, da Bog tudi preko Operanda želi ljudem pokazati svoj obraz – obraz usmiljenega Očeta, obraz prijatelja, obraz zaveznika.
Hvala vam tudi za finančne darove.
Bog dela – zdaj! Operando.
Nace
Draga Silva in Nace,
ko sem prebrala vajin zadnji prispevek sem rekla, da so vajine poti tako skrbno nacrtovane…kdo bi si mislil da se bosta rokovala in srecala s papezem, kaksna milost in potrditev da delata in hodita po pravi poti….vztrajata in navdusujta se naprej☺
blagoslova in topel objem obema
Karin
Draga Karin,
res je bilo lepo se srečati s papežem. Po kapljicah prihaja v zavest včerajšnji dogodek. Tako močan je bil. 🙂
Od začetka te najine odločitve naju preveva ta občutek, da sva na pravem mestu, ob pravem času in s pravimi ljudmi. Hvala Bogu za to res veliko darilo.
Ostanimo povezani v molitvi.
Silva
Res lepo presenečenje 🙂
Ja, okus še ostaja 🙂
Ta Papež res prihaja iz izkušnje, iz terena, iz prakse. Je človek ki odločno zavrača češčenje kulta, tudi v to rimsko barko je kot je videti prišel kot Mario Bergolio, v Argentini je zahteval umik njegovega kipa, ki so mu ga postavili domačini njemu v čast.. On pa pravi: čast in slavo Bogu. Res, človekoljub, katerega vera prihaja iz izkušnje in ne iz teorije, kjer človek še vero izgubi.. Nace in Slilva, podala sta se na čudovito pot, pot izkušnje. Naj jo prežeme vera v Boga, ki naj bo z vama na vsakem koraku, vsakem gibu, besedi.. Srečno pot.
Točno to kar Cerkev potrebuje: očiščenje, sestop in spremembo fokusa. Hvala Slavc za prijazne besede in lepe želje. Ostajamo povezani.