Ljubi Bog,
izčrpan sem od vrtenja v krogu samopomilovanja. Pogosto sem ujet v lastne misli, ki mi šepetajo, da nisem dovolj močan ali dovolj vreden Tvoje ljubezni. Prosim Te, pomagaj mi, da prelomim ta začarani krog, ki mi jemlje moč in upanje.
Sveti Pavel je v tebi našel moč, daj jo tudi meni. Naj si ponavljam stavek, ki ga je namenil Filipljanom:
»Vse zmorem v njem, ki mi daje moč.« (Flp 4,13)
Naj te besede danes odmevajo v mojem srcu in naj v njih najdem pogum, da se dvignem iz pasti samopomilovanja. V tej obljubi naj najdem novo upanje in moč za vsak korak, ki ga bom storil.
Gospod, nauči me, da ne gledam več nase skozi oči obupa, temveč skozi Tvoje oči – oči ljubezni, razumevanja in sprejemanja. Opomni me, da si Ti ob meni tudi takrat, ko se počutim popolnoma sam.
Podari mi milost, da bom moči za svoje življenje zajemal iz Tvoje moči in ne več iz lastne šibkosti. Naj Tvoje usmiljenje raztopi žalost, ki me vleče k tlom, in me napolni z vero v Tvojo dobroto.
Danes želim začeti znova – v Tvojem objemu z zaupanjem, da me vodiš v novo življenje, v katerem je prostor za upanje, veselje in mir:
»Vstani, zasij, kajti prišla je tvoja luč in Gospodova slava je vzšla nad teboj.« (Iz 60, 1)
Hvala, Gospod!
