Moj oče,
Slavim te in častim te. Z vsem mojim srcem in z vso mojo dušo.
Zaradi tebe, Gospod, lahko ljubim in čutim ljubezen. Zaradi tebe lahko uživam to življenje v vsem, kar mi ponuja.
Ti si tisti, ki vodiš moje korake, hodiš pred menoj, ko mi kažeš pot, in za menoj, ko popravljaš moje napake.
Ti veš, kako šibek sem včasih, kako sopiham, ko se vzpenjam skupaj s teboj. Vidiš v moje srce in poznaš moja hrepenenja.
Včasih te odrinem, ker mislim, da te ne potrebujem več in da bo pot brez Tebe lažja. Takrat stopiš ob stran in pustiš, da kakšen korak naredim sam…le toliko, da spoznam, kako zelo izgubljen sem brez Tebe.
Ampak ko sem sam, delam napake, vrtim se okrog svoje osi, prizadanem sebe in druge in dopustim da tudi drugi ranijo mene.
In šele ko sem zagrenjen in malodušen, se spomnim, da sem se odločil hoditi brez Tebe. Takrat pritečem nazaj, poln jeze, zamer in neodpuščanja.
Dobro vem, moj Gospod, da svoje srce lahko umijem le pri Tebi. Zato te danes prosim za milost in dar odpuščanja.
Rad bi odpustil samemu sebi za vse, s čimer sem prizadel druge ljudi. Vem, da si do mene mnogo bolj milosten in prizanesljiv, kot sem sam do sebe. Daj, da bom na sebe zmogel gledati s Tvojimi očmi.
In Bog, prosim te, da bi zmogel odpustiti vsem ljudem, ki so me ranili in prizadeli. Tudi na vse te ljudi bi rad gledal s Tvojimi očmi.
Ti poznaš njihova srca, poznaš njihovo življenje, veš od kod prihajajo in veš zakaj ravnajo tako kot ravnajo. Tako kot si milostljv do mene, tako milostljiv si tudi do njih. Rad bi ti bil podoben v tem!
Odpuščam (ime) _______________ za __________________ in se osvobajam grenkobe, jeze, zamere in malodušja, ki ga čutim do njega (nje). S tem osvobajam sebe in osvobajam njega (njo). Nakloni mu mir, ljubezen in usmiljenje, kot si vse to naklonil meni.
Hvala ti za ta dar, Gospod, hvala!
Amen.
Meni je naklonjen mir, ljuabezn, usmiljenje, le umirit se moram in zavedat tega sedaj, ne ko mi pride spet trpljenje, zato da se omislim, zakaj? To sem že navadila, imela sem dobro izkušnjo, ki me je naučila. Zdaj pa se veselim tega, kar imam, kar sem. In ko to zaznaš, da ni treba se identificirat z nobenim in ničemer, da si dosti dober je dovolj. Sem v redu sedaj, ostajam v miru in notranjem veselju, ki se ga zavem, sem spokojna v sebi. In ker sem taka ne rabim od zunaj potrditev drugih….
No vsem želim te notranje svobode za sebe in življenja iz tega “kraljestva”.
Štefka Bohar
Čudovita molitev! Kadar priznavamo svojo grešnost, napake in omejenost, dopuščamo samemu sebi, da Božja ljubezen prodre do nas. Kadar smo polni sami sebe, ni prostora za Boga. Moramo se “raniti”, da doumemo, da brez Boga težko napredujemo v dobrem. Jezus nas sprejema, predvsem ko pademo, nas dvigne, zdravi in odrešuje.
Iskrena hvala ekipi Operando!
hvala za to molitev
Misel, ki mi je bila od nekoga podarjena: Odpustiti velja več kot dati, torej odpuščam. Vajino molitev, draga Nace in Silva, sem ponotranjila. Bogu hvala za vaju, za vajine izkušnje in za vse ljudi, ki nas učijo in nam prižigajo LUČ velikonočnega vstajenja. In še eno slovnično popravo :). V 6. stavku: Ampak ko sem sam,….. je beseda prizadAnem. Pravilno se zapiše PRIZADENEM sebe. Glagol je prizadEti, prizadEnem…..Naj nikogar ne prizadene težko, hudo in grdo, amen.