Hladen januar v Kalkuti

Zima je, brrrr… celo pri nas v Kalkuti! Januar je eden najbolj hladnih mesecev. Temperature se spustijo tudi do 12 stopinj, zato moramo nase obleči vse, kar imamo v omarah.

Vem, da te temperature niso primerljive s slovenskimi zimskimi temperaturami, ampak glede na to, da je večino leta tukaj res zelo vroče, da nimamo nobenega notranjega ogrevanja, nobenih bojlerjev in zelo redko stekla na oknih, so te temperature za nas res hladne.

Zato so volneni puloverji in volnene kape povsem na mestu. Tudi če so zelo miniaturne! Na fotografiji lahko vidite našo učenko iz osmega razreda, ki je izdelala iz volne majhno volneno kapico.

Najljubši dan v tednu? Ponedeljek!

Kateri je vaš najljubši dan v tednu? Morda je to vikend, ko smo prosti in lahko delamo stvari, ki so nam ljube. Ali pa petek, ko se lahko veselimo zadnjega delovnega dne v tednu in že sanjarimo o dveh prostih dneh.

Ko sem to vprašanje postavila svojim učencem, sem dobila veliko odgovorov, med katerimi pa je prav blestel: ponedeljek!

“Ponedeljek?! Zakaj?”

“Zato, ker pridemo v šolo, kjer se imamo super in delamo ogromno različnih stvari. Med katerimi nam učenje ni ravno najljubše, ampak druženje in razne aktivnosti, kot je izdelovanje majhnih volnenih kapic, so pa čudovite.”

Kaj počitnice pomenijo za naše učence?

Naša dekleta so včasih prav potrta, ko imajo daljše počitnice.

“Le kam z dolgimi dnevi? En teden, da se naspimo, je dovolj. Za dan ali dva k sorodnikom, ki živijo na še bolj odročnih predelih, kjer je vsakdan podoben našemu v Pialiju.”

Za naša dekleta ni poletnih počitnic na morju ali zimskih v hribih. Zato se veselijo, ko se šolska vrata po počitnicah zopet odprejo.

Izostanki zaradi družinskih dogodkov

Druga plat teh prostih dni pa je ta, da si jih vzamejo kar med šolskimi dnevi. Ko je kakšna poroka, so odsotne po teden dni ali še več. Če umre daljni sorodnik, jih tudi ni vsaj nekaj dni. Enako velja, ko se obišče novorojenčka.

Rituali, povezani s temi pomembnimi življenjskimi dogodki, so zapleteni in zahtevajo svoj čas. Čeprav so te obveznosti večinoma odgovornost staršev, pogosto vključijo tudi otroke. S pripombo:

“Ah, saj šola ni tako pomembna, kakšen teden odsotnosti ne bo naredil velike škode. Toliko učenja, le v čem je smisel…”

Prav ta teden nas je zapustila deklica, katere stari starši (njeni starši so umrli) so jo prepisali v državno šolo, ker po mnenju njene babice nismo imeli dovolj razumevanja za njene (pre)pogoste izostanke.

V državni šoli je v enem samem razredu po sto in več otrok. V takem kontekstu učitelji težko spremljajo vse izostanke, tudi če bi to želeli.

Realnost državnih šol v Kalkuti

Državne šole v tukajšnji okolici so res v zelo slabem stanju. Ob tolikih otrocih v enem razredu prostora ni nikoli dovolj. Otroci so v klopeh nagneteni, starejši pogosto tudi stojijo.

Stranišč je premalo ali pa jih sploh ni, kar ne predstavlja večjega problema za fante, ki se lahko “olajšajo” kjerkoli. Povsem drugače pa je za dekleta. Didaktičnega materiala ni, ni knjižnic, laboratorijev za preproste poskuse. Le redko se najde star računalnik ali dva.

Izpadi elektrike so pogosti, dotrajani generator pa je dovolj zmogljiv le toliko, da zavrti stropni ventilator v zbornici, kamor se zatečejo učitelji, medtem ko učenci čakajo nanje v zatohlih učilnicah.

Denarna podpora – rešitev ali ovira?

Res pa je, da otroci v državnih šolah od petega razreda naprej s strani države (opisujem razmere v Zahodni Bengaliji, enako ne drži za vse predele Indije) dobijo nekaj finančne podpore.

Po 10. razredu tudi denar za nakup pametnega telefona in kolesa. Po dokončanem 12. razredu pa nekoliko višji denarni znesek. Vse te sheme pomoči so namenjene spodbujanju otrok, da obiskujejo šolo in končajo tudi srednjo šolo.

Vsekakor delujejo, saj je denar v teh časih velik motivator. Vendar je nivo znanja učencev, ki končajo državno šolo, zaradi poraznih razmer na šolah na zelo nizki ravni. Mnogi ostanejo celo brez osnovne pismenosti.

Po mojem preprostem mnenju bi bilo bolje, če bi vsaj del finančne pomoči učencem namenili izboljšanju šolske infrastrukture in zaposlitvi dovolj učiteljev. Vredno bi bilo poskusiti.