Ob novem letu sem poskušala odgovoriti na nekaj vprašanj, ki si jih radi postavljamo ob prehodu med starim in novim letom. Eno od teh vprašanj je bilo:

“Katere so moje najpomembnejše srčne želje?”

Kar malo presenečena sem spoznala, da mi ni tako lahko najti odgovora. Navodilo je celo bilo, da naj bi čim bolj specifično opredelili vsaj 10 naših srčnih želja za leto 2025. Deset!

Zdi se mi, da starejša sem, težje opredeljujem svoje želje, tudi zato, ker me skrbi in ker me je strah, da bom razočarana.

Ampak kot je naslov knjige, ki sem jo zasledila nedavno nazaj: What if it is wonderful? – “Kaj pa, če bo čudovito?”, si dovolim zaupati, da bo novo leto čudovito?

Anupov 1. januar

Moj mož Anup praznuje rojstni dan 1. januarja. V resnici nihče ne ve, kdaj je njegov rojstni dan, saj je bil rojen doma in to v času, ko še v porodnišnicah ni bilo nujno, da si dobil rojstni list. V njegovem potnem listu je zapisano, da je rojen 8. septembra, vendar Anup tega ne sprejme.

Pravi, da je kot otrok dobil pismo od svoje sponzorke/botrice vedno za novo leto, z voščilom za rojstni dan. Tako je odločen, da je 1. januar njegov rojstni dan, in ga tako praznujemo na ta dan.

Voščit so mu prišle dve naši študentki, ki se ju boste spomnili iz mojega prvega zapisa, in še dekle Puja, ki je zdaj v 11. razredu. Za Anupa so prinesle čokoladno torto in lepo zimsko srajco. Nimajo veliko, pa vendar so poskrbele za lepo darilo.

Pogovarjali smo se o letu, ki je minilo – česa se najbolj spominjajo, za kaj so najbolj hvaležne: vpis na fakulteto, nova prijateljstva, izlet v Shantiniketan, kjer je bil rojen veliki indijski pisatelj, pesnik, filozof, tudi Nobelov nagrajenec Rabindranath Tagore, učenje nemščine …

“Rada bi šla v kino!“

Vprašala sem jih tudi o njihovih srčnih željah. Niti trenutek ni minil, ko je Puja brez zadržka navdušeno vzkliknila:

“V kino, da bi šla lahko v kino!”

Tudi ostali dve sta zavzdihnili, da sta bili nazadnje v kinu skupaj z nami že kar nekaj let nazaj.

Že samo ob spominu na to mi oči zameglijo solze. Kino, ki se zdi za mnoge izmed nas vsakdanja stvar – morda za tiste dni, ko res ne vemo, kaj bi drugega počeli – je za nekoga prva srčna želja v letu 2025!

Takoj smo šli v akcijo, saj takšno željo je treba nemudoma izpolniti! Začeli smo raziskovati, kaj se vrti v kinematografih, in našli animacijski film Mufasa.

Potem smo se morali še podrobno pogovoriti o vsej logistiki: na kateri vlak bodo šle, do katere postaje in kako potem do kina – z avtobusom, totojem, rikšo.

Kaj pa po filmu, kako domov, kateri vlak ne bo prepoln? Tukaj pri nas tudi preproste stvari niso tako preproste … Ampak smo se zmenili, kupili karte preko interneta in v soboto so naše punce že izpolnile svojo prvo srčno željo za leto 2025: obisk kina!

Ko dajemo, prejemamo

In kaj je lepšega od tega kot biti del izpolnjene srčne želje?! Tiho se mi v srcu razodene: ker si pomagala izpolniti željo nekoga drugega, si si hkrati izpolnila tudi svojo srčno željo – da nekoga drugega osrečiš.

Ali kot je rekel sv. Frančišek: “Ko dajemo, prejemamo.”