Jezus, sem pod tvojim križem. Umrl si. Tvoje telo je negibno in razpeto na križ.
In vendar je v njem odtisnjena celotna pot, ki si jo prehodil v svojem zadnjem dnevu življenja: bičanje, kronanje, zasmehovanje, prenašanje težkega križa, padci, pribijanje na križ, silno trpljenje in tudi rana, ko so te prebodli. Tvoje lepo obličje in krepko telo je zmaličeno, rane odprte. Tvoje jasne in čiste oči so zaprte. Razgaljen si.
Pogled nate je dokaz boja z zlom, Satanom, v katerem si zmagal. Dokončno. Za vselej. V ponižnosti si se soočil s tistim, kar ima priti. Za ceno življenja in ceno neznosnega trpljenja.
Premagal si zlo in vse skušnjave, ki danes preizkušajo človeštvo. Tudi mene.
Če želim vstopiti v tvojo zmago, me vabiš, da se ustavim ob Tebi, ob tvojem križu, ob tvojem darovanem telesu. Po svojih ranah mi želiš razkriti, kako lahko tudi sam zmagam v svojem duhovnem boju.
Ko se zazrem vate, spoznam, da je nemogoče, da bi šel skozi življenje brez ran, brez boja, brez preizkušenj. Hvala, ker me osvobajaš iluzij.
Vendar lahko pod tvojim križem najdem prostor, kjer lahko ozdravim in se okrepim. Tudi zdaj se tvoja milost steka name in v moje rane.
Hvala, ker me vabiš, da Ti jih pokažem, tako kot Ti kažeš meni svoje. Jezus, vabiš me, da o njih pripovedujem, Ti pa se jih v svojem usmiljenju nežno dotikaš. Za nekatere teh ran bo potrebno več časa. Večkrat se bom moral vrniti pod tvoj križ. Hvala, Gospod, za vse te dragocene trenutke, ki jih lahko preživim ob Tebi.
Hvala, ker me preobražaš, da lahko nadaljujem s svojim življenjem. Tvoj križ me opogumlja, da lahko iz še tako bridke situacije vstanem, poln zaupanja, moči in veselja.
Vabiš, da vse skrbi prelagam nate. Prav vsak trenutek lahko namenim in izročim Tebi.
Tukaj pred Teboj lahko počivam v tvoji zmagi, da bom lahko našel moč in vse potrebno za svojo.
Gospod, gledam Te, kako čvrsto te držijo žeblji pribitega na les. Nikamor nisi mogel zbežati. Visenje na križu Ti je povzročalo neznosno trpljenje in nelagodje.
Vabiš me, da se zazrem v situacije, ki tudi meni povzročajo trpljenje. V odnose, ki niso ljubeči, a se jim ne morem izogniti. V bolezen, za katero ne vem, ali bom kdaj povsem ozdravel. V preizkušnji, ki mi ne pusti dihati in v katerih nimam nadzora.
Moč nevidno teče iz tvojih ran v moje. Osvobajaš me strahu in zakrčenosti. Režeš vezi, ki mi onemogočajo, da bi se svobodno gibal, vstopal v odnose in živel polno. Ti to zdaj delaš. Hvala Ti.
Hvala, ker me vabiš, da odpustim sam sebi in drugim. Hvala, da mi daješ ta dragoceni dar. Hvala, ker v tvoji prisotnosti lahko spet zadiham globoko in svobodno. Hvala, ker tvoje usmiljenje lahko delim tudi drugim.
Gospod, tvoja krona mi vzbuja nelagodje. Vem, da boli in da je sam ne bi želel imeti na glavi. Ti pa si jo sprejel. Dopustil si, da so Ti jo posadili na glavo kot krono zasmehovanja. Dostojanstveno si jo nosil, da bi z njo premagal zlo zasmehovanja, napuha, arogance in lažne veličine, ki pripada temu svetu.
Po tej kroni me osvobajaš, da sprejmem dostojanstvo božjega otroka. Hvala, ker nase jemlješ mojo notranjo tesnobo in me učiš, katere misli so laži in katere skušnjave.
Gospod, tvoje razgaljeno telo me vabi, da Ti razkrijem rane, ki so nastale, ko so bile moje telesne in čustvene meje prekoračene. Ozdravljaš me vseh ran, povezanih z nečistovanjem in občutki sramu. Dopustil si, da so te razgalili. Na takšen način si se daroval, da bi lahko jaz zdaj sprejel lepoto in dar čistosti.
Hvala Ti, Jezus. Slavljen, ker si dokončal svoj boj in ker mi daješ svoje odrešenje!
