Takoj je primoral učence, da so šli v čoln in se peljali pred njim na drugo stran; sam naj bi medtem odpustil množice. In ko je množice odpustil, je šel na goro, da bi na samem molil. Ko se je zvečerilo, je bil tam sam. Čoln pa se je medtem oddaljil že precej stadijev od brega. Valovi so ga premetavali, kajti pihal je nasprotni veter. Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovoril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvomil?« 32 In ko sta stopila v čoln, je veter ponehal. Oni pa, ki so bili v čolnu, so se mu poklonili do tal in rekli: »Resnično si Božji Sin.«
Matej 14, 22-33
Gospod, hvala ti, ker te lahko opazujem, kako mirno hodiš po razburkanem jezeru. Čas, v katerem zdaj živimo, je zelo nemiren in poln negotovosti. Staro je izginilo, nastaja novo, a ne vemo kaj nas čaka. Vendar nekaj je gotovo. Jezus ima v oblasti vse zakone narave. In uči me hoditi po vodi.
Jezus, ti mi kažeš, da je mogoče hoditi tudi po najbolj nemirni vodi v zaupanju. Tako kot Petra, me vabiš, da stopim v nemir tega sveta z vsem zaupanjem vate.
Ni pomembno, kaj je ta vihar – korona virus, izguba službe, posla, strah za starše, ali bodo preživeli epidemijo ali pa odnos z ženo, ki je tako zelo krhek. Vsak od nas ima svoj vihar, ki divja in sproža nemir v srcu, v duši, v umu.
Jezus pa te vabi, da z zaupanjem narediš korak in ostaneš na gladini. Jezus je s teboj in te gleda, gleda na tvoj vihar z mirom. Govori ti: ‘Glej mene, ne okoliščin. Glej mene, zaupaj vame. Nič hudega se ti ne bo zgodilo. Ne boš utonil. Z mano si varen.’
Obrni se z vsem srcem k njemu in mu povej, kaj je ta vihar, ki ga zdaj čutiš in živiš. Pripoveduj mu kako, ga doživljaš in ga prosi, naj te nauči hoditi po vodi. Dopusti, da te pomiri, da spregovori tvojemu srcu.
Na koncu se mu zahvali z naslednjimi besedami:
“Gospod, ti, ki si začetnik in konec vsega. Gospod, ti si pot, resnica in življenje. Gospod, ti si Stvarnik in Odrešitelj. Hvala, ker me v tem nemirnem času učiš hoditi po vodi. Hvala, ker napolnjuješ moje srce s popolnim zaupanjem vate in me s takšno močjo priteguješ k sebi, da ne bom mogel nikoli izpustiti pogleda iz tvojega obličja, ki je tako ljubeče in skrbno. Gospod, prežemi me s popolnim zavedanjem, da sem vsak trenutek v tebi in da je moje življenje popolnoma zasidrano v tebi. Gospod, prosim te, da blagosloviš vse ljudi, ki so v teh dneh ob meni in tudi tiste ljudi in okoliščine, zaradi katerih sem se znašel v tem viharju. Daj, da bi jih lahko vedno blagoslavljal. Amen.”
Drugače kot z zasidranim življenjem si ne morem predstavljat trenutka. Za vse, ki še niso in plavajo in tipajo in iščejo sebe v zunanjih stvareh, kjer ni rešitve, smo mi tu.
Sem tu vsak dan povezana z vami in vsemi. Vedno sem ob urah in večkrat po dnevu skupaj dvigam duha.
Cvetka Pišek
Vau, zelo lepa meditacija. Hvala, Silva. Hvala, Operando.
V mislih si pogosto ponavljam: “Gospod je moj pastir, nič mi ne manjka. Zakaj bi se bala, saj vem, da bom z njegovo pomočjo premagala vse težave.”
Če verjameš v Boga, se ti ni treba ničesar bat, on bo naredil tako, kot je prav.