Eden mojih najljubših opisov strahu označuje to čustvo kot neprijeten občutek, ki ga sproži zaznavanje resnične ali namišljene nevarnosti. To pomeni, da strah zaznavamo glede na naše razločevanje oziroma izkušnje.
V človeški naravi je, da občutimo strah. Pravzaprav je strah nujno potreben za naše preživetje. Strah pred levom, ki teče proti nam, v nas sproži kemično reakcijo in telo začne proizvajati adrenalin, zaradi katerega preklopimo v način »boj ali beg«.
Druga vrsta strahu je čustveni strah. Eden izmed najpogostejših strahov, ki se pojavi kot posledica čustev, je strah pred neuspehom. Ta strah nam lahko tako zmanjša željo po ukrepanju, ker se bojimo neželenega rezultata.
Kaj je posledica strahu pred neuspehom?
Študentje lahko postanejo tesnobni, ker se bojijo, da bodo padli na izpitu, če se niso dobro naučili. Novinec v igralstvu je lahko živčen zaradi morebitne slabe igre pred veliko množico gledalcev.
Pri večini ljudi je temeljni razlog za strah pred neuspehom sram ali zadrega. Zaradi neuspeha se počutimo ničvredne in nesamozavestne.
Svetopisemska pripoved o Mojzesu v 2. Mojzesovi knjigi pokaže, kako se iz tesnobe lahko rodi strah pred neuspehom. Bog je poklical Mojzesa, da Izraelove sinove izpelje iz egiptovske sužnosti, toda zaradi tesnobe se je Mojzes ustrašil in podvomil v Boga (2 Mz 3,10–22).
Trije razlogi za Mojzesov strah
1. Dvom vase. Mojzes ni verjel v svoje sposobnosti. »Kdo sem jaz, da bi šel k faraonu in izpeljal Izraelove sinove iz Egipta?« (2 Mz 3,11) Menil je, da ni dovolj sposoben za to nalogo. Nase je gledal kot na morilca in ubežnika, medtem ko je Bog v njem videl voditelja.
Mnogi imamo tako mnenje o sebi. Podcenjujoče gledamo nase. Zakaj to počnemo? Ustvarjeni smo namreč po Božji podobi in sličnosti (1 Mz 1,26).
2. Strah pred zavrnitvijo. Mojzes se je bal, da bi ga Izraelci zavrnili in podvomili, da ga je resnično poslal Bog (2 Mz 4,1).
3. Strah pred neznanim. Ljudje se pogosto sprašujemo, kaj se bo zgodilo, če se nekaj ne izide. Kaj pa, če se? Ne pozabimo, da je strah neprijeten občutek, ki ga sproži zaznavanje resnične ali namišljene nevarnosti.
Pred Mojzesom je bila velik izziv: najprej bo moral prepričati Izraelce, da ga je poslal Bog. Zatem se bo moral soočiti s faraonom in končno svoje ljudstvo rešiti iz Egipta. Ta naloga ga je zelo prestrašilo; tako zelo, da je prosil Boga:
»O Gospod, prosim, pošlji koga drugega!«
2 Mz 4,13
S svojim človeškim razumevanjem in dotedanjimi izkušnjami si ni mogel predstavljati, da bi mu lahko uspelo, saj so bili Izraelci tedaj že 430 let sužnji v Egiptu.
Čeprav naš strah lahko temelji na dejstvih, moramo verjeti, da lahko premagamo vsako oviro, saj je Bog na naši strani. Ne glede na to, kolikokrat pademo, se enako kot malček, ki se uči hoditi, moramo naučiti vsakič znova vstati.
Kaj storiti, kadar nas je strah?
Kadar nas je strah, nam nekaj pristopov lahko pomaga, da ga premagamo.
1. Zavedajmo se, da bo Bog vedno z nami.
Bog je obljubil, da nas ne bo nikoli zapustil (5 Mz 31,6–8, Jer 29,11, 1 Pet 5,7). Mojzesu je rekel:
»Jaz bom s teboj. In to ti bodi znamenje, da sem te jaz poslal: ko izpelješ ljudstvo iz Egipta, boste častili Boga na tej gori.«
2 Mz 3,12
Zaupajmo, da nas bo Bog vodil skozi strah.
2. Ne zanašajmo se na svojo razumnost.
Razumnost je naša zaznava in negativne zaznave v nas vzbudijo strah. Mojzesa je bilo strah, ker je dojemal razsežnost naloge glede na svoje omejeno poznavanje Božjih zmožnosti. Moral se je naučiti zaupati Bogu in mu dopustiti, da mu kaže pot.
Zaupajmo, da nas bo Bog vodil in usmerjal, kot je obljubil, in mu dopustimo, da deluje v nas in po nas, da lahko premagamo svoj strah in izpolnimo svoje poslanstvo (Prg 3,5–6; 2 Tim 1,7; Flp 4,13)
Ne pozabimo, da ima Bog rešitev vedno pri roki. V 2 Mz 4,14–19 se je Bog razjezil na Mojzesa, ker je podvomil o svoji zmožnosti govoriti pred ljudstvom. Toda kot dober oče je poskrbel za rešitev: Aaron, Mojzesov brat, je Mojzesa spremljal in govoril v njegovem imenu. Bog ima zdravilo za vsako vrsto strahu.
Bodimo pozorni na to, da Bog Mojzesu ni odvzel njegovega bremena. Bog morda ne bo vedno deloval tako, kot bi si sami želeli, lahko pa smo prepričani, da nam bo pokazal pot, če mu bomo zaupali.
3. Poiščimo tolažbo v Božji besedi in molitvi.
Apostol Pavel nam naroča: Nič ne skrbite (Flp 4,6–7). Premišljujmo o Božji besedi dan in noč (Joz 1,8).
Naš um je bojno polje. Varujmo ga pred vsakršnimi predstavami in nagovarjanjem hudobca, ki želi, da se namesto na Božje obljube osredotočimo na svoje okoliščine.
Strah se pojavlja v vseh mogočih oblikah, toda kot Božji otroci imamo duha moči, ljubezni in razumnosti.
Veselimo se v miru z zavestjo, da naš nebeški Oče skrbi za nas in spomnimo se se navdihnjenih besed apostola Pavla, ki nas uči, da svoj um osredotočimo samo na dobre misli:
»Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.«
Flp 4,8
Članek je prevedel Mario Jurišić. Prevedeno in prirejeno po izvirniku iz Operandove angleške spletne strani.