Kadar je sporočilo namenjeno vam, boste to preprosto vedeli

Pred kratkim me je prijatelj vprašal: “Kako ti veš, da ti govori Bog?” Nasmehnila sem se in mu razložila…

Sporoča mi preko znamenj. Ne potreplja me po rami. Ne slišim njegovega glasu. A kljub temu vem, da me ves čas spremlja. 

Že dvakrat se mi je zgodilo, da je mojo odločitev potrdil preko pesmi na radiu. 

Šlo je za velike življenjske odločitve in ko sem zaslišala “Tako kot je, je prav…”, sem vedela, da delam prav. V trenutku so se moji dvomi razblinili. 

Tako kot je, je prav

Ja prav ste prebrali. Oče mi sporoča preko popevke, ki je tekmovala na festivalu Melodije morja in sonca. A to ni navadna popevka. To je pesem, ki ima besedilo z versko vsebino. To je pesem, ki sem jo prvič slišala v domu duhovnih vaj. Slišala sem jo čisto slučajno. Ni bila del duhovnega programa. Takrat me je nagovoril stavek “Tako kot je, je prav”.

Minilo je več kot leto, ko sem pesem ponovno slišala, ravno v pravem trenutku. Vedela sem, da je Oče želel, da jo slišim prav zdaj. Vedela sem “tako kot je, je prav”. Po tem dogodku pesmi dolgo nisem slišala, a se je ponovno pojavila, ko sem morala sprejeti težko odločitev.

Kadar je sporočilo namenjeno vam, boste to preprosto vedeli

Kadar je moja glava prepolna misli in nisem zmožna slišati spodbudnih stavkov, me Oče nagovori preko vidnih znamenj. Ste se morda kdaj vprašali zakaj vidite mavrico ravno v tistem trenutku? 

Ni vsaka mavrica Božje sporočilo, a kadar je sporočilo namenjeno vam, boste to preprosto vedeli. Le dovoliti si  morate, da vas Oče nagovori. Kadar vam je res težko in ne veste kako naprej, prosite Njega. Povejte mu, da ne razumete zakaj se to dogaja, zakaj se dogaja prav vam in ga prosite naj vam pomaga čez to. Poslal vam bo znamenje, ki vas bo opogumilo.

Znamenje zaveze – nisi sam!

Kako je bilo z mojo mavrico? Bila sem sredi najbolj razburkanega življenja. Bila sem na prelomnici. Zdelo se je, da se je vse, za kar sem se trudila, v hipu zrušilo. Moje življenje se je postavilo na glavo. Misli so bile težke, še vreme je bilo mračno. 

Kljub temu sem se odpravila na sprehod. Hodila sem s sklonjeno glavo, si v mislih premlevala kako naprej. Dvignila sem pogled in glej: mavrica!

Pomislila sem: Bog je z mavrico obljubil Noetu zavezo. Ne bo vesoljnega potopa. Misel me je potolažila. Oče mi želi sporočiti, da ne bo več tako hudo. Moja preizkušnja se je vlekla več mesecev in ko sem začela omahovati pod križem, se je na nebu ponovno narisala. 

To me je spomnilo, da nisem sama. Kmalu po tem mi je duhovni spremljevalec poslal film, ki bi mi lahko pomagal. Najprej sem si mislila: “Le kako mi bo to pomagalo. To je pač film. V filmu je vse mogoče.” A kasneje sem črpala moč ravno iz filma. 

Začela sem več moliti. Postala sem bolj mirna. Misli so se mi zjasnile. Začela sem razumeti stvari za nazaj. Videla sem, da se je z razlogom zgodilo tako kot se je, čeprav se mi takrat ni zdelo, da se stvar odvija v mojo korist. A se je.

Gospod z velikim G

Oče nas pozna do potankosti in točno ve kakšne korake moramo v življenju delati, da pridemo do cilja. Bila sem mu hvaležna zanje. V meni je začel odzvanjati taizejski spev: “V Gospodu je moja moč in Gospod je moja luč, upaj Vanj odrešil te bo. Nič se ne bojte, Gospod je tu…”. Kadar mi je težko si ponovno začnem prepevati ta spev. 

Tako je bilo tudi na nek dan, ki sem se ga zelo bala. Na dan, ko so drugi odločali o mojem nadaljnjem življenju. Preden sem vstopila v stavbo, kjer se bo vse to odvijalo, sem prijateljici rekla: “Zagotovo mi bo spet razbijalo srce.” 

In sem stopila na hodnik. Srce je ostalo mirno, v glavi pa je odzvanjal taizejski spev. Sama sebi nisem mogla verjeti, da sem šla tako mirno v bitko za življenje. Bog je ponovno dokazal, da je Gospod z veliko začetnico.

Še bi lahko pisala o znamenjih, ki mi jih pošilja Oče, a mislim, da sem povedala dovolj. Vsakega nagovarja na svoj način. Lahko spregovori preko popevke, mavrice, filma, speva…. Le odpreti je treba oči, ušesa, predvsem pa srce, in dovoliti, da Gospod vstopi vanj.