Gospod,
ko dvignem pogled proti nebu, me preplavi misel na tvojo neizmerno veličino. Nebesa razglašajo Božje veličastvo in nebesni svod oznanja, da je delo njegovih rok. (Ps 19, 2)
Vsak oblak, vsaka zvezda je odsev tvoje neskončne moči. Ko opazujem lepoto stvarstva, se zavedam, kako majhen sem v primerjavi s tvojim veličastvom, a hkrati vem, da si ti, Stvarnik vsega, ljubeče pozoren do mene.
»Ko gledam tvoje nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih utrdil, kaj je človek, da se ga spominjaš, sin človekov, da ga obiskuješ?« (Ps 8, 4-5)
Tvoje postave, Gospod, niso le pravila – so pot do življenja, luč na moji poti. Tvoja beseda daje mir moji duši in modrost mojim preprostim mislim.
Tvoja veličina me navdaja s spoštovanjem in s hvaležnostjo, ker vem, da si vedno z menoj, ne glede na to, kako majhen ali nepomemben se včasih počutim.
Hvala ti, Gospod, za tvojo moč, ki se kaže v stvarstvu, in za tvojo nežnost, ki se kaže v tvoji bližini.
Naj ti bodo v veselje izreki mojih ust, premišljanje mojega srca pred tvojim obličjem,
Gospod, moja skala, moj rešitelj. (Ps 19, 15)
Amen.
