Gospod,
preden me dan potegne v svoj tok, želim svoje srce zasidrati v tebi.
Tvoja beseda me danes opominja na Nóetove dni. Kako zlahka se ujamem v ritem vsakdana – v delo, prehranjevanje, načrtovanje prihodnosti, v skrbi za otroke in dom.
Vse to je del življenja, a ti me svariš, da v tej predanosti zemeljskemu ne smem postati slep za tvojo bližino in pozabiti na večnost.
Ne želim biti med tistimi, ki niso ničesar slutili, dokler ni bilo prepozno. Tistimi, ki so živeli, kot da je ta svet vse, kar obstaja, dokler ni prišel potop in jih odnesel. Ne želim, da me tok vsakdanjih skrbi odnese stran od tebe.
Zato me kličeš k nenehni molitvi in budnosti.
“Bdéjte in vsak čas molíte, da bi zmogli ubežati vsemu temu, kar se bo zgodilo, in stopiti pred Sina človekovega.” (Lk 21,36)
Tvoj prihod bo nepričakovan, kot tat ponoči. Nočem biti hišni gospodar, ki spi in dopusti, da mu vlomijo v hišo – v hišo mojega srca, ki jo želim ohraniti čisto zate.
Želim biti pripravljen, želim te pričakati z odprtimi vrati in prižgano lučjo.
Pomagaj mi, da bom danes živel tako, kot služabnik, ki zvesto čaka na svojega gospodarja.
“Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo, takoj ko pride in potrka.” (Lk 12,35-36)
Gospod, želim, da so moja ledja danes opasana z resnico in moja svetilka napolnjena z oljem molitve.
Želim biti nepremagljiv, ker si z menoj, pripravljen na vsak tvoj dotik in klic, odprt za tvoje vodstvo v vsem, kar bom danes počel.
Ta budnost, h kateri me vabiš, ni napeto in tesnobno čakanje, ampak trezno in zavestno življenje.
To je življenje, ki se ne opoteka pod vplivom skrbi ali praznih užitkov, ampak stoji trdno v upanju nate.
“Zato si opášite ledja svojega razuma, bodite trezni in popolnoma naslonite svoje upanje na milost, ki vam jo prinaša razodetje Jezusa Kristusa.” (1 Pt 1,13)
Gospod, prosim, pomagaj mi, da danes ne bom duhovno zaspal. Zbujaj me s svojim Duhom, ko me bo premamila rutina ali potrtost.
Naj bom pripravljen, ne iz strahu, ampak iz ljubezni, ker te želim srečati.
Hvala, ker me opominjaš in ker mi daješ milost, da lahko ostanem buden zate.
Amen.
