Moj Bog, kje te lahko danes srečam zunaj zidov te sobe in besed te molitve?
Tako zlahka postanem kot prebivalci Sodome, ki si jih opisal: prevzeten, presit in brezbrižen. Tako hitro pozabim, da moja vera ni le stvar mojih misli, ampak se mora kazati v dejanjih, ki odsevajo tvoje srce.
Ti me učiš, da te spoznati ne pomeni le vedeti stvari o tebi. Pomeni živeti, kot je živel kralj Jošija, ki je branil pravico ubogih in mu je zato šlo dobro. To je tisto pravo spoznanje tebe.
“Sodil je v pravdi siromaka in ubožca, tedaj mu je bilo dobro. Ali ne pomeni to mene spoznati? je govor GOSPODOV.” (Jer 22,16)
Pomagaj mi, da bom v tem spoznanju rasel. Da ne bom dajal s stisnjenimi zobmi ali z grenkim srcem, ampak z radodarnostjo, ki izvira iz tebe in zaupa v tvojo obljubo blagoslova.
“Radodarno mu dajaj in tvoje srce naj ne bo nevoljno, ko mu daješ, kajti zaradi tega te bo GOSPOD, tvoj Bog, blagoslovil pri vsem tvojem delu in pri vsem, za kar se primeš z roko.” (5 Mz 15,10)
Obljubljaš mi blagoslov, kot sad odprtega srca. Želim si biti del tega kroga ljubezni in deliti od svojega kruha s tistimi, ki so v stiski.
“Kdor je radodaren, bo blagoslovljen, ker daje od svojega kruha ubožcu.” (Prg 22,9)
Jezus, ti si šel še dlje. Povedal si mi, da ko vidim lačnega, žejnega, tujca, bolnega ali zaprtega, vidim tebe. Vsako dejanje usmiljenja do ubogega je srečanje s teboj. Kako pogosto grem mimo tebe, ne da bi te prepoznal?
Pomagaj mi, da moja vera ne bo le skupek idej. Želim preiti od idealov k resnični ljubezni, ki se kaže v dejanjih, ki so sad moje rešitve po milosti.
Tvoja beseda je tako jasna. Vera brez del je mrtva. Ne želim se slepiti in samo poslušati besede, ampak jo želim živeti. Ne želim biti lažnivec, ki pravi, da te pozna, a ne izpolnjuje tvojih zapovedi.
“Otroci, ne ljubimo z besedo, tudi ne z jezikom, ampak v dejanju in resnici.” (1 Jn 3,18)
Vse to, Gospod, se steka v tvojo največjo zapoved. Ne gre za zapletena pravila, ampak za preprosto, a tako zahtevno naročilo, ki je bistvo vsega.
“Novo zapoved vam dam, da se ljubite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubite med seboj!” (Jn 13,34)
Torej, Gospod, danes te prosim: odpri mi oči za »najmanjše med brati«. Naredi me za orodje svoje ljubezni. Naj moje roke postanejo tvoje roke, ki pomagajo, in moje besede tvoje besede, ki tolažijo.
Naj bo moje življenje dokaz, da sem bil rešen po tvoji milosti, sad, ki kaže na preobrazbo, ki jo delaš v meni. Naj delujem s srcem brez napuha, osredotočeno nate in na bližnjega, ne nase. Hvala, ker mi zaupaš to poslanstvo.
Amen.
