Gospod,
pred Tebe, ki poznaš moje srce in misli, prihajam v preprostosti in iskrenosti.
Odpusti mi za trenutke in vedenja, ko sem bolj iskal čast in priznanje v očeh ljudi in se kazal z izpolnjevanjem religioznih dolžnosti, kot iskal Tvojo bližino in se Ti skušal približati.
Kot pismouki, ki so si želeli dolgih oblačil in častnih mest, sem tudi jaz včasih pozabil, da Tvoja volja ni v tem, da iščem pohvale, temveč v tem, da živim v skladu s Tvojim srcem.
Odpusti mi, ko sem daroval iz presežka, ne da bi se resnično žrtvoval, in mi pomagaj prečistiti moje namene, da bom kot vdova v Tvoji zgodbi – da bom daroval vse, kar imam, tudi če je malo, a iz globoke vere in predanosti (Mr 12, 42–44).
Naj bo moje darovanje vedno iskreno, ne zaradi oči drugih, temveč kot izraz moje ljubezni do Tebe. Pomagaj mi, da ne bom iskal priznanja, temveč da bom z vsakim dejanjem služil Tebi, brez obžalovanja in brez želje po nagradah.
Hvala, ker me učiš, da ni pomembno, kaj imam, temveč kako svoje imetje uporabljam, da bi tudi z njim slavil Tvoje ime. Naj bo moje življenje dar, ki ga ponujam Tebi v preprosti in razpoložljivost, kot vdova, ki je dala vse.
Amen.
