Gospod Jezus,
moja luč in moja rešitev. Prihajam predte v tišini tega novega dne, ko svet okoli mene še spi ali pa že drvi v svojem hrupu. Ti pa si drugačen. Ti si Služabnik, ki ga je Oče izvolil in podprl.
“Glej, moj služabnik, ki ga podpiram, moj izvoljeni, nad katerim imam veselje. Dal sem nanj svojega duha, da bo oznanil narodom pravico.” (Iz 42,1)
Tvoja moč ni v kričanju, ne v glasnem prepričevanju. Tvoja pot je pot tihe, a neustavljive ljubezni, ki se ne vsiljuje, ampak preprosto je.
“Ne bo vpil, ne bo hrupa delal, ne bo dal slišati svojega glasu po ulicah.” (Iz 42,2)
Kakšno nasprotje svetu, ki zahteva pozornost z glasnostjo in vsiljivostjo. Ti pa vztrajaš v svoji resnici, zvesto in potrpežljivo, dokler pravica ne bo utrjena.
“Ne bo opešal, ne podlegel, dokler ne utrdi na zemlji pravice, ker otoki čakajo njegove postave.” (Iz 42,4)
Ti si moja luč in rešitev
Gospod, ti si prišel kot zaveza in luč. Oče te je poslal in te drži za roko, da bi bil upanje za vse nas, ki tavamo.
“Jaz, Gospod, sem te poklical v pravičnosti, prijel sem te za roko in te čuval, dal sem te v zavezo ljudstvu in v luč narodom,” (Iz 42,6)
Tvoje poslanstvo je, da me rešiš iz mojih ječ – ječ strahu, greha, obupa in slepote.
“Da odpreš slepe oči, da pripelješ jetnike iz zapora, iz ječe tiste, ki sedijo v temi.” (Iz 42,7)
Spominjam se tvojega prihoda v Betanijo, kjer je prijateljstvo premagalo smrt.
“Šest dni pred veliko nočjo je prišel Jezus v Betanijo, kjer je bival Lazar, ki ga je Jezus obudil od mrtvih.” (Jn 12,1)
Tam si bil med svojimi. Marta je stregla, Lazar pa je bil živi dokaz tvoje moči.
“Napravili so mu tam gostijo in Marta je stregla, Lazar pa je bil eden izmed tistih, ki so bili z njim pri mizi.” (Jn 12,2)
In potem Marija. Njena ljubezen ni poznala preračunljivosti. Vzela je najdragocenejše, kar je imela, in ti vse izročila.
“Marija je vzela funt dragocenega olja iz pristne narde in je mazilila Jezusu noge ter mu jih brisala s svojimi lasmi, in hiša se je napolnila z vonjem olja.” (Jn 12,3)
Daj mi srce, ki ne preračunava
Toda takoj se je oglasil glas, ki vse meri s koristjo in denarjem. Glas, ki se skriva za lažno skrbjo za druge.
“Zakaj se to olje ni prodalo za tristo denarjev in razdalo ubogim?” (Jn 12,5)
Ti pa si videl v srce. Videl si, da za to navidezno skrbjo stoji tatvina in sebičnost.
“Tega pa ni rekel, kakor da bi ga skrbeli ubogi, ampak ker je bil tat in je imel denarnico ter je izmikal, kar se je vanjo devalo.” (Jn 12,6)
Branil si njeno dejanje ljubezni, ker si v njem prepoznal preroško gesto, ki je napovedala tvojo daritev.
“Jezus je rekel: »Pusti jo, prihranila ga je za moj pogrebni dan.” (Jn 12,7)
Učiš me, da je ljubezen do tebe, izražena v darovanju, predpogoj za vsako pristno skrb za uboge. Daj mi srce, ki te prepozna v vsakem trenutku.
“Uboge imate namreč vedno med seboj, mene pa nimate vedno.” (Jn 12,8)
Tvoja luč in življenje, ki ga prinašaš, sta tako močna, da tema ne prenese njunega sijaja. Zato so hoteli utišati celo živi spomin na tvoj čudež.
“Sklenili pa so veliki duhovniki umoriti tudi Lazarja.” (Jn 12,10)
“Ker je mnogo Judov zaradi njega odhajalo in verovalo v Jezusa.” (Jn 12,11)
Gospod, naj bo moje življenje danes kot vonj nardinega olja – daritev ljubezni tebi, ki se širi in pričuje o tebi, ne da bi delalo hrup.
Naj moje življenje danes pripelje koga k tebi.
Amen.
