Gospod,
k Tebi prihajam s praznimi rokami, da me okrepiš in obnoviš. Ko gledam svojo nemoč in nepopolnost, se spominjam Tvojih besed:
»Močni bodite. Nikar se ne bojte!« (Iz 35, 4)
Hvala Ti, ker prihajaš, da nas rešiš, ker ne ostajaš daleč od naših stisk in ker s svojo prisotnostjo prinašaš upanje.
Gospod, okrepi moje onemogle roke in utrdi moja klecava kolena, da bom hodil po poti, ki jo imenuješ sveta. Naj v meni ne vladata strah in obup, ampak zaupanje, da Ti vse suho spreminjaš v rodovitno in vsakršno temo v luč (Iz 35, 6-7).
Prosim Te, da ozdraviš moje rane, tako tiste, ki jih nosim v telesu, kot tiste, ki so v moji duši. Naj slišim Tvoj glas in spregledam za znamenja Tvoje navzočnosti. Vem, da si Bog, ki odpušča grehe in ozdravlja slabosti – naj bom tudi sam priča Tvoje moči in usmiljenja.
V teh adventnih dneh hrepenim po Tvoji bližini. Naj me Tvoj Duh prežame s svojo močjo, da bom sposoben slaviti Tvoja čudovita dela in hoditi po Tvojih sledeh. Uči me, da bom v svetu nosil Tvoj mir, usmiljenje in pravičnost, kot znamenja Tvojega kraljestva.
Hvala Ti, Gospod, ker nas ne zapuščaš in ker Tvoja milost nikoli ne usahne. Naj moje življenje vedno odseva Tvojo slavo in pričuje o tem, kako si Ti tisti, ki rešuje, obnavlja in daje veselje.
Amen.
