Dragi Gospod,
Gospod, naj v tebi umirim svojo dušo (Ps 131, 2). V trenutkih, ko se svet zdi preobremenjujoč in zmeden, me vodi, da se bom zanašal na tvojo modrost in ljubezen. Spomni me, da prava sreča ne izvira iz izpolnjevanj družbenih norm, obveznosti ali povračil (Lk 14, 12-14), temveč iz dejanj usmiljenja in sočutja.
Pomagaj mi, da odpustim misli, ki me vodijo k temu, da vabim le tiste, ki mi lahko vrnejo uslugo. Nauči me, da svoje srce odprem tistim, ki so v stiski: ubogim, pohabljeni, slepim, tistim na obrobju družbe (Lk 14, 13). Daj mi pogum, da jih sprejmem za mizo in jim ponudim podporo, ker vem, da v teh dejanjih odražam Tvojo ljubezen.
Ko se učim ponižnosti in zaupanja, me spomni, da si Ti moj nebeški Oče, ki me vodi (Mt 6, 26). Da pričakujem, da sem že prejel vse potrebno, da naredim korak v neznano.
Pomagaj mi, da se bom kot otrok zanašal na tvoje vodstvo (Mt 18,3) in deloval s srčno odprtostjo, ne da bi pričakoval nagrade, temveč da bi spoznal radost, ki izhaja iz služenja drugim (Gal 5, 13).
Očisti me skrbi, ki me oddaljujejo od Tebe, pričakovanj drugih in napolni moje srce z zaupanjem (Fil 4, 6-7). Verjamem, da bo moja prizadevanja za dobro nagrajena ob srečanju s Teboj.
Naj moje življenje postane svetilnik Tvoje ljubezni in usmiljenja v svetu, ki potrebuje in hrepeni po Tvojih blagoslovih.
Amen.
