Dobro jutro, moj Gospod.
Spet sem tukaj, pred teboj, na začetku novega dne. In če sem iskren, vstopam vanj z bremenom, z občutkom stiske, ki me teži.
Moj prvi odziv je, da bi pobegnil, da bi se skril pred težavami. Vidim jih le kot oviro, kot nekaj, kar me uničuje.
Prosim, pomagaj mi, da bom na trpljenje pogledal s Tvojimi očmi, da bom razumel Tvoj namen v njem. Pomagaj mi videti, da se dobre stvari resnično dogajajo sredi težav.
Apostol Pavel mi govori o neverjetni logiki, ki je popolnoma nasprotna moji. O logiki, ki se ne boji stisk, ampak se z njimi celo ponaša.
“Še več, ponašamo se celo s stiskami, saj vemo, da stiska poraja potrpežljivost, potrpežljivost preizkušenost, preizkušenost pa upanje.” (Rim 5,3-4)
Kakšna neverjetna veriga, Gospod! To ni naključno trpljenje, ampak proces, ki ga Ti vodiš. Proces, ki iz stiske, ki jo tako preziram, na koncu ustvari upanje, ki ga tako obupno potrebujem.
Pomagaj mi razumeti, da je ta preizkušnja kot ogenj, ki prečiščuje. Da preizkušaš mojo vero, ne da bi me uničil, ampak da bi postala čista, pristna in dragocena v Tvojih očeh.
“Bili se boste nekaj časa, če je treba, užalostili v raznih preizkušnjah, da bi se preizkušenost vaše vere, dragocenejša od minljivega zlata, ki se preskuša z ognjem, izkazala v hvalo, slavo in čast, ko se bo razodel Jezus Kristus.” (1 Pt 1,6-7)
Ko se osredotočam le na trenutno bolečino, pozabim na večnost. Spomni me, da je to, kar doživljam zdaj, minljivo in lahko v primerjavi s tem, kar pripravljaš zame. Odpri mi oči za to večno bogastvo slave.
“Naša trenutna lahka stiska nam namreč pripravlja čez vso mero večno bogastvo slave.” (2 Kor 4,17)
In včasih, Gospod, je ponižanje edina pot, da se zares ustavim in prisluhnem. Da se naučim Tvojih zakonov, namesto da trmasto vztrajam na svojih poteh. Spreminjaj moje srce, da bom v ponižanju videl priložnost za učenje.
“Dobro je zame, da sem bil ponižan, da sem se naučil tvojih zakonov.” (Ps 119,71)
Vendar, Oče, vse to je lažje reči kot živeti. Občutki so močni. Počutim se stisnjenega, včasih brez izhoda, kot da me preganjajo in mečejo ob tla.
Prosim te za moč, da ne bi obupal, ampak se oklepal resnice Tvoje Besede.
“V vsem nas stiskajo, vendar nismo utesnjeni. Ne vidimo izhoda, vendar ne obupujemo. Preganjajo nas, vendar nismo zapuščeni. Ob tla nas mečejo, vendar nismo uničeni.” (2 Kor 4,8-9)
Kakšen naj bo torej moj odgovor danes, sredi mojih okoliščin? Tvoja Beseda mi daje jasna navodila, kako naj živim to resnico v praksi, korak za korakom.
“Veselite se v upanju, bodite potrpežljivi v stiski, vztrajni v molitvi.” (Rim 12,12)
To je moja molitev za danes, Gospod. Daj mi milost, da se bom veselil v upanju, ki ga ti daješ.
Daj mi potrpežljivost v tej stiski in me ohrani vztrajnega v molitvi, v pogovoru s Teboj, ki si moj vir moči in upanja.
Amen.
