Jutranja molitev – Sočutno srce

Dragi nebeški Oče, zelo sem hvaležen za vse tvoje blagoslove. Hvala tudi za tvojo brezpogojno ljubezen.

Gospod, prosim za tvojo milost, da bi pomagaš drugim izkazovati enako prijaznost in ljubezen, kot sem ju prejel od Tebe.

V Lukovem evangeliju 14, 12-14 prebiram:

V soboto je prišel na obed v hišo nekega prvaka med farizeji. Tistemu, ki ga je povabil, je govoril: »Kadar prirejaš kosilo ali večerjo, ne vabi ne prijateljev ne bratov ne sorodnikov ne bogatih sosedov, da te morda tudi oni ne povabijo in ti povrnejo. Nasprotno, kadar prirejaš gostijo, povabi uboge, pohabljene, hrome, slepe, in blagor tebi, ker ti ne morejo povrniti; povrnjeno ti bo namreč ob vstajenju pravičnih.«

Lk 14, 12-14

Oče, nikoli Ti ne bom mogel poplačati tvoje ljubezni ali prijaznosti do mene, ne glede na to, kaj naredim.

Vem pa, da bom imel, dokler bom živ, možnost to deliti s tistimi, ki se mi ne morejo oddolžiti.

V Matejevem evangeliju 5, 45-48 praviš:

On namreč daje svojemu soncu, da vzhaja nad hudobnimi in dobrimi, ter pošilja dež pravičnim in krivičnim. Če namreč ljubite tiste, ki ljubijo vas, kakšno plačilo vas čaka? Mar tega ne delajo tudi cestninarji? In če pozdravljate le svoje brate, kaj delate posebnega? Mar tega ne delajo tudi pogani? Bodite torej popolni, kakor je popoln vaš nebeški Oče.«

Mt 5, 45-48

Oče, vem, da bom s tem poveličeval tvoje ime in širil Jezusovo luč tistim, ki so okoli mene.

Prosim, daj mi sočutno srce, ki globoko začuti potrebe drugih, ko odhajam danes mednje. In naj se to sočutje ob vsaki priložnosti preliva v prijazna dejanja, besede, misli in molitve za vsakogar.

V Jezusovem imenu.

Amen.

Leave a Comment