Ljubi Bog,
pred Teboj upogibam glavo in odpiram srce, poln ponižnosti in zavedanja svoje majhnosti. Tvoja beseda me opominja, da se človek zlahka ujame v pasti domišljavosti in ošabnosti.
Kot tirski knez iz prerokbe Ezekijela tudi sam včasih pozabim, da sem le človek, krhek in minljiv, in ne bog, kljub vsemu znanju in dosežkom, ki jih morda zberem v življenju.
Spomni me, Gospod, da pravo bogastvo ni v zlatu in srebru, temveč v ponižnosti in ljubezni do Tebe in bližnjega.
Jezus, Ti si nas opozoril, da “lažje je velblodu iti skozi šivankino uho, kakor bogatinu priti v Božje kraljestvo” (Mt 19,24). Pomagaj mi, da se ne bi nikoli izgubil v hlepenju po materialnih dobrinah in statusu, ki v današnji družbi tako prevladuje.
Daj mi moč, da se uprem skušnjavi, ki me zavaja, da iščem vrednost v tem, kar posedujem, namesto v tem, kdo sem v Tvojih očeh.
Gospod, živimo v svetu, kjer se prevečkrat zanašamo na lastno pamet in uspehe, pozabljamo pa na svojo duhovno naravo. Svet nas spodbuja, da hrepenimo po vedno večji moči, vplivu in bogastvu, medtem ko se oddaljujemo od vrednot, ki jih učiš Ti.
Pomagaj mi, da bom znal kritično premisliti o teh skušnjavah in poiskati pravo pot, ki vodi k Tebi.
Nauči me prepoznati, da “prvi bodo poslednji in poslednji prvi” (Mt 19,30), in naj v srcu nosim preprosto zavedanje, da je moje življenje dar, ki ga lahko v polnosti zaživim le v služenju Tebi in drugim.
Naj moje bogastvo ne bo v zunanjem sijaju, temveč v notranji čistosti, ponižnosti in ljubezni, ki jo delim z drugimi.
Blagoslovi me, Gospod, da bom v vsakem trenutku iskal Tvojo modrost, ki presega vsako človeško znanje, in naj bom prvi v pravičnosti, ki jo zahtevaš od svojih otrok.
Amen.
