Gospod,
zahvaljujem se Ti za blagoslov, ker mi kažeš pravi dom, Tvoje mesto miru in povezanosti. Kot pravi psalmist:
»Vesel sem bil, ko so mi rekli: ‘Pojdimo v hišo Gospodovo!’« (Ps 122,1)
Moje srce se radosti ob misli, da sem povabljen v Tvojo prisotnost, kjer so duše vseh ljudi enotne in naš pogled usmerjen v Tvoje sveto obličje. Vsakič, ko vstopim v Tvojo hišo, se zavedam, da tu ni fizičnih zidov, temveč se povežem z nevidnim kraljestvom, kjer Tvoja ljubezen prežema vse.
Tudi v tem jutru želim prestopiti prag Tvojega doma, Tvojega kraljestva. Gospod, v njem začutim mir in enotnost. Kot pravi psalm:
»Mir naj bo v tvojih zidovih, mir v tvojih palačah.« (Ps 122, 7)
Ta mir je Tvoj dar, ki presegajo vse človeške napore in iskanja. Prosim Te, da ta mir razliješ v današnji svet, v naša srca, v naše družine, med vsa ljudstva, da bi v Tebi našli pravo sožitje. Žeja nas po miru in solidarnosti.
Podari našim srcem ponižnost, da bi znali spoštovati drug drugega, se učiti iz Tvoje pravičnosti in živeti iz Luči.
Blagoslovi vse, ki se zbirajo v Tvoji hiši, ki Te iščejo v molitvi, v hvali, v skupnosti. Naj bomo vedno pripravljeni hoditi po poti miru, z zaupanjem v Tvojo previdnost. Odpusti nam naše grehe in nas vodi v pravičnost, da bomo tudi mi odsev Tvoje svetosti.
Gospod, prosim Te, da ohraniš našo vero močno in neomajno. Kakor psalmist, ki je molil za blaginjo Jeruzalema, tudi jaz prosim, da bi tvoja prisotnost vedno vladala v naših srcih in med nami, in da bi vsak naš korak vodil k večjemu miru in slavi Tvoje svetosti.
Amen.
