Dobro jutro, Jezus, zdravnik moje duše, ki prihajaš iskat bolne in ne tiste, ki mislijo, da so zdravi.
Gospod, poklical si me iz moje mitnice
Lévi je pustil vse, vstal in šel za teboj. Kakšna vera, kakšno zaupanje! Daj mi danes milost, da bom tudi jaz vstal in pustil za seboj vse, kar ni od tebe.
Naj zaslišim tvoj klic tako osebno in močno, da ne bom mogel storiti drugega, kot da ti sledim.
In potem gostija! Ne skrivaš se pred grešniki, ampak sedeš z njimi za mizo. Kakšno veselje je moralo biti v Lévijevi hiši!
Ti si prišel in prinesel s seboj praznovanje, odpuščanje in sprejetost. A takoj se pojavi tudi godrnjanje tistih, ki mislijo, da so boljši, ki ne razumejo tvojega srca.
“Ko so farizeji to videli, so govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?«” (Mt 9,11)
Tudi sam včasih tako razmišljam, Gospod. Hitro sodim druge in sebe postavljam na piedestal pravičnosti. A ti vidiš v moje srce in veš, da sem prav jaz tisti, ki je bolan in te nujno potrebuje.
Prišel si iskat in rešit, kar je izgubljeno
Hvala ti, ker nisi prišel zaradi dozdevno zdravih, ampak zaradi bolnih. Hvala ti, ker si zdravnik moje duše. Tvoja misija ni potrjevati pravične, ampak reševati izgubljene.
“Sin človekov je namreč prišel iskat in rešit, kar je izgubljenega.«” (Lk 19,10)
Tvoj odgovor farizejem je odgovor tudi meni, ko se zapiram v svojo samovšečnost. Kličeš me k bistvu, k srcu evangelija.
“Pojdite in se poučite, kaj pomeni: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«” (Mt 9,13)
Usmiljenje, ne žrtve. To je bistvo. Tvoja ljubezen ne pozna meja, ne ustavijo je greh, predsodki ali družbena pravila. To je resnica, ki osvobaja. Zato me danes ponovno kličeš k spreobrnjenju.
“»Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte v evangelij!«” (Mr 1,15)
Gospod Jezus, hvala ti, ker si prišel pome. Naj bo moje življenje danes gostija zate, odprta za vse, ki jih srečam. Naj pustim za seboj svojo mitnico in preprosto hodim za teboj. Amen.
