Gospod, moj Bog,
stojim tukaj ob tvojem grobu. S srcem, polnim vere, verjamem, da smrt zate ni imela zadnje besede. A vendar, ob tem kamnu, ki je nekoč zakrival tvoje sveto telo, danes premišljujem o tebi in hkrati o krhkosti svojega lastnega življenja.
Ob tem hladnem kamnu se spominjam svojih izgub: tistih priložnosti, ki so mi ušle iz rok, vezi, ki so se pretrgale, in sanj, ki se niso nikoli uresničile.
Včasih se zdi, kot da je tudi v meni umrlo nekaj dragocenega – iskra, ki je nekoč gorela s strastjo in obljubljala neizmerno radost. Občutek praznine me preveva, podoben tisti tišini, ki je morala vladati na tem mestu, preden je tvoj grob postal priča največje zmage, zmage nad smrtjo samo.
Gospod, v teh trenutkih, ko se mi zdi, da tema objema mojo dušo, se sprašujem o minljivosti vsega, kar je zemeljsko. Tudi moje življenje je le bežen dih, čas, ki mi je podarjen, je omejen in dragocen.
A vendar se tako pogosto ujamem v brezplodni lov za stvarmi, ki nimajo večne vrednosti. Zbiram materialne dobrine, hrepenim po ugledu in moči, pri tem pa pozabljam na tisto, kar resnično šteje: na brezpogojno ljubezen, na iskreno sočutje in na trdno povezanost s teboj in z ljudmi, ki mi jih je tvoja milost postavila ob stran.
Tvoj grob, ki je bil le prehodna postaja, me opominja na prehodnost mojega lastnega obstoja. Vse mineva, vse se neprestano spreminja.
Tudi bolečina in žalost imata svoj začetek in svoj konec. Tudi najtemnejša noč ne traja večno, saj jo neizogibno prežene jutranja zarja. Ti, ki si s svojo ljubeznijo premagal smrt, si živi dokaz, da zadnja beseda v naših življenjih ne pripada uničenju, temveč vstajenju, prenovi in večnemu življenju, ki nam ga obljubljaš.
Gospod, prosim te, pomagaj mi, da bom v tej tišini, ki veje iz tvojega groba, slišal šepet večnega upanja. Vodi me onkraj mrtvih pričakovanj in neizpolnjenih želja, da bi uzrl nove možnosti, nove poti, ki jih zame pripravlja tvoja neskončna dobrota.
Daj mi notranjo moč, da preživim to noč svojega duha z neomajno vero, da bo jutro tvojega vstajenja nekoč posvetilo tudi v moje življenje in pregnalo vsako temo.
Ozri se, prosim te, na moje rane, na moje izgube, ki še bolijo. Objemi mojo žalost s svojim neskončnim usmiljenjem in jo preobrazi v notranji mir, ki presega vsako razumevanje. Spomni me, da nisi ostal v grobu, da tvoja ljubezen ni nikoli umrla in nikoli ne bo.
Tudi moje izkušnje teme in izgube niso končna postaja, temveč morda le nujni prehod v nekaj novega, nekaj neizmerno boljšega, če ti le z zaupanjem dovolim, da me vodiš skozi te preizkušnje.
Nauči me, Gospod, da bom z odprtim srcem cenil vsak dragoceni trenutek življenja, da bom ljubil brez strahu in zadržkov ter da bom odpuščal brez grenkobe, saj vem, da je odpuščanje pot k ozdravljenju.
Pomagaj mi, da se bom v svojih mislih in dejanjih osredotočil na tisto, kar je večno in neuničljivo – na ljubezen, ki premosti celo prepad smrti, na trdno vero, ki premaguje vsak dvom, in na neugasljivo upanje, ki sveti tudi v najtemnejši noči mojega obstoja.
Ob tvojem praznem grobu se z bolečim zavedanjem spominjam, kako zelo potrebujem tvojo neprestano prisotnost v svojem življenju. Ne dovoli, da bi me mrtve stvari iz preteklosti zadržale v okovih žalosti in obupa. Pomagaj mi, da se bom z neomajno vero obrnil k prihodnosti, k tistemu, kar je zate vedno mogoče, k tvoji neskončni milosti.
Gospod, kakor je tvoj grob postal veličastna vrata v novo, večno življenje, naj tudi moje izkušnje izgube postanejo priložnost za duhovno rast, za notranjo preobrazbo in za globlje zavedanje o tem, kaj je v resnici pomembno v tem bežnem času, ki mi je dan.
Naj se vedno spominjam, da si ti z menoj tudi v mojih “grobovih”, v najtemnejših kotih mojega srca. In ker si ti s svojo ljubeznijo premagal smrt, trdno verujem, da bom tudi jaz s tvojo neizmerno pomočjo lahko premagal vsako oviro, vsako izgubo in vsako “smrt”, s katero se bom srečal na svoji življenjski poti.
Hvala ti, Gospod, za neizmerno upanje, ki ga prinaša tvoj prazni grob. Hvala ti za večno obljubo življenja, ki presega vsako zemeljsko mejo.
Pomagaj mi živeti vsak dan tako, da bom nekoč vreden vstati s teboj v tvojo neizmerno slavo.
Amen.
