Gospod,
prihajam k Tebi s ponižnim srcem. Prosim Te, reši me skušnjave kritiziranja. Tolikokrat se v mojih mislih in besedah znajde sodba, ocenjevanje, primerjanje z drugimi.
Odpusti mi, kadar govorim in razmišljam brez ljubezni, kadar vidim napake drugih, namesto da bi gledal s srcem, polnim razumevanja.
Oče, osvobodi me prepričanja, da imam pravico soditi druge. Ti si edini pravičen sodnik, in ni moja naloga, da se postavljam na Tvoje mesto:
“Ne sodite, da ne boste sojeni.” (Mt 7, 1)
Naj se tega vedno spominjam, ko začutim željo, da bi kritiziral.
Odstrani iz mojega srca strah, da bom videti manj vreden pred drugimi, in laž, da moram druge zmanjšati, da bi sam izgledal večji. Vem, da si me ustvaril dragocenega in enkratnega, zato mi ni treba tekmovati z nikomer.
“Kdor se povišuje, bo ponižan, in kdor se ponižuje, bo povišan.” (Lk 14, 11)
Pomagaj mi, da bom živel v Tvoji resnici in ne v strahu pred mnenjem drugih.
Gospod, razkrij mi vse rane, ki so povezane s kritiziranjem – rane zavrnitve, primerjanja, občutka manjvrednosti. Prinesi ozdravljenje v mojo notranjost, da ne bom več govoril iz bolečine, temveč iz miru.
“Nobena slaba beseda naj ne pride iz vaših ust, marveč, če je katera pripravna za spodbudo, kadar je treba, da prinese poslušalcem korist.” (Ef 4, 29)
Daj mi novega duha – duha naklonjenosti, prijaznosti in ljubezni do sebe in drugih. Naj se naučim gledati na svet z milostjo, tako kot Ti gledaš name. Ko govorim, naj bodo moje besede vir spodbude in ne razdora, vir svetlobe in ne teme.
Gospod, naj vedno najdem prave besede – zase in za druge. Naj moje misli in besede postanejo odsev Tvoje ljubezni.
V imenu Jezusa Kristusa.
Amen.
