Gospod,
v tem trenutku prihajam k tebi z zmedo in dvomom v srcu. Ne vem, kaj naj verujem, ne najdem odgovora na vprašanje, kaj je smisel mojega obstoja.
Vprašujem se, kaj je razlog mojega življenja, če ne vem, kaj pričakovati. Kdo sem jaz brez vere, brez upanja, brez trdnosti v srcu?
“Resnično, resnično, povem vam: kdor posluša mojo besedo in veruje tistemu, ki me je poslal, ima večno življenje in ne pride na sodbo, ampak je prestopil iz smrti v življenje.”
Jn 5, 24
Te besede me nagovarjajo, a se v meni poraja dvom. Kako naj verujem, ko ne čutim tvoje prisotnosti?
Jezus, daj mi znak, pomagaj mi, da bom odprl svoje srce in um tvoji resnici. Naj tvoje besede prodrejo v mojo notranjost in mi prinesejo jasnost.
Kje naj najdem svoj smisel, če ne pri tebi? Kako naj najdem svoj mir, če ne v tvoji ljubezni in usmiljenju?
Prosim te, da odstraniš tančico dvoma z mojih oči in mi pokažeš pot do vere. Naj tvoj Sveti Duh prežame moje srce in mi da občutek tvojega prisotnosti. Želim si verjeti, želim najti smisel in upanje, a potrebujem tvojo pomoč.
Gospod, daj mi moč, da se odprem srce in um tvoji ljubezni. Vstopi tam, kjer lahko.
Naj tvoje besede postanejo vodilo mojega življenja, naj najdem veselje in mir v tvoji prisotnosti. Kako naj se osvobodim svojih strahov in negotovosti, če ne z vero vate?
Hvala ti, Gospod, ker slišiš moje prošnje. Hvala, ker me ljubiš, tudi ko sam ne najdem poti k tebi. Vodi me, da bom našel smisel in namen svojega obstoja v tvoji ljubezni in resnici.
Amen.
