Gospod, moj Oče,
v Tvoji navzočnosti se sklanjam in Te prosim, da odpreš moje srce za resnično ljubezen do bližnjega, tako kot pravi Tvoj evangelij:
“Ljubi Gospoda svojega Boga z vsem srcem in vso dušo, in vso močjo in vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor sam sebe.” (Lk 10,27)
Daj mi oči, da bom videl stisko drugih, tudi ko je morda skrita za nasmehi ali tišino. Daj mi sočutje, da bom začutil bolečino tistih, ki so ranjeni, osamljeni ali odrinjeni.
Prosim Te, da me napolniš z usmiljenjem, ki ne pozna meja, in z močjo, da se odzovem na potrebe bližnjih.
Pomagaj mi, Gospod, da ne bi odšel mimo, ko srečam nekoga v stiski, ampak da bi stopil bliže, tako kot Samarijan, ki “se mu je v srce zasmilil.” (Lk 10,33) Naj tudi jaz pristopim in pomagam, vlijem olja in vina v rane, kot je to storil usmiljeni Samarijan.
Uči me, da ljubezen ni samo čustvo, ampak dejanje, ki zahteva žrtev in predanost. Naj ne iščem opravičil ali izgovorov, ampak Tvojo voljo, da z vsem srcem živim Tvoje zapovedi.
Daj, da bom v vsakem človeku, ki ga srečam, prepoznal Tebe, in da bom zvesto izpolnjeval Tvoj klic k ljubezni – z vsem srcem, dušo, močjo in mišljenjem.
Naj me vodi Tvoj Duh, da bom v svojih dejanjih nosil Tvoj mir in milost, tako da bom odgovoril na vprašanje:
“Kateri izmed teh treh je bližnji tistemu, ki je padel med razbojnike?” (Lk 10,36) – in kot tisti, ki kaže usmiljenje, slišal Tvoj poziv: “Pojdi in tudi ti tako delaj.” (Lk 10,37)
Vodi me, Gospod, da tudi jaz postanem bližnji tistim, ki me potrebujejo.
Amen.
