Gospod,
v meni gori vprašanje, ki me spremlja že nekaj časa — kaj pomeni resnično vplivati na svet okoli sebe? Kaj pomeni biti zgled?
Ne zgolj z besedami, ne z velikimi dejanji, ampak z življenjem. Ne želim več govoriti o veri, če moje življenje ne odraža Tebe. Ne želim več učiti, če sam ne hodim ponižno za Teboj.
Pogosto se zavedam, da me ljudje opazujejo. Tisti najbližji – moji otroci, sozakonec, prijatelji, sodelavci – in tudi tisti, ki jih srečujem naključno. In čeprav nisem popoln, ne želim biti brezbrižen. Nočem, da so moja dejanja v nasprotju s tem, kar verjamem.
Zato Te prosim: oblikuj me. Vodi me. Preobražaj me tako, da bo moje življenje pričevanje brez velikih besed. Naj govorijo moje odločitve, moj odnos do drugih, moj odziv na krivico, moj način življenja v skritem, kjer me ne vidi nihče razen Tebe.
Spomni me, da ni moč v tem, koliko ljudi me posluša, ampak koliko ljubezni nosim v srcu. Najprej v majhnem. V vsakdanjih trenutkih. Tam, kjer zgled res nastaja – v potrpežljivosti do otroka, v ponižnosti v prepiru, v iskrenem opravičilu, ko zgrešim.
Uči me, da vpliv z zgledom ni nekaj, kar ustvarjam sam, ampak sad Tvoje prisotnosti v meni.
Tvoja beseda me opominja, da smo luč sveta in da mesto, ki stoji na gori, ne more ostati skrito. Želim, da moje življenje sveti – ne zaradi mene, ampak zaradi Tebe. Da ljudje ob meni začutijo mir, sprejetost, upanje. Da moj način življenja dvigne pogled drugih k nebesom. Naj se ne hvalim, ampak naj v meni zasije nekaj, kar bo drugim dalo pogum. Tvoj Duh. Tvoja luč.
Uči me tudi vztrajnosti. Znova in znova reči: Gospod, vodi me danes. Pomagaj mi danes ljubiti. Pomagaj mi danes odpustiti. Pomagaj mi danes biti zvest majhnim stvarem. Naj bom pravičen, ko je najlažje pogledati stran. Naj bom sočuten, ko bi se raje umaknil. Naj bom trden, ko pride skušnjava, in mehak, ko nekdo potrebuje bližino.
Sveti Pavel me spodbuja:
“Postanite moji posnemovalci, kakor sem jaz Kristusov.” (1 Kor 11, 1)
In res si želim hoditi za Teboj tako, da bodo drugi videli Tebe, ne mene. Da boš Ti tisti, ki bo skozi mene deloval. Da bodo moji porazi pričali o Tvoji milosti. Da bo moje vstajanje pokazalo na Tvojo moč. Da bo moja tišina nosila Tvoj mir.
In kadar se spotaknem, Gospod, ko se znajdem na robu napuha, lenobe ali brezbrižnosti, me opomni, zakaj sem na poti. Ne zaradi priznanja. Ne zaradi ugleda. Ampak zato, ker si Ti vreden, da Ti dam vse. Tudi zgled. Tudi svojo zgodbo. Tudi svojo nemoč.
Naj bo moje življenje preprosta molitev. Naj bo vsak dan priložnost, da postanem malo bolj podoben Tebi, Jezus. Naj moj vpliv ne bo hrupen, ampak globok. Naj pušča sled v srcih. Naj se dotika, a ne rani. Naj vabi, ne sili. Naj kaže nate, ne name.
To je moja molitev, Gospod. Vodi me. Uporabi me. In naj moje življenje – kljub vsemu, kar še ni popolno – govori eno: Kristus živi v meni.
Amen.
