Gospod,
nekaj v meni je danes tišje kot običajno. Morda je to utrujenost, morda hrepenenje, morda le prostor, ki ga Ti nisi še napolnil.
Vem, da sem se prebudil, a ne želim ga začeti z občutjem, da je samoumeven. Vem, da mi je podarjen. Preden se svet začne vrteti s svojo hitrostjo, preden zaslišim glasove drugih, si želim slišati Tvoj glas – tisti, ki vabi.
Sedim z odprtim srcem. Nič posebnega ti ne izročam, samo iskreno željo, da bi bil ta dan zate. Prosim Te, blagoslovi ta dan. Blagoslovi moje misli, da ostanejo osredotočene nate in na naloge, ki mi jih daješ. Blagoslovi moje besede, da ne ranijo in da bodo gradile. Blagoslovi moje roke, da bodo služile, in blagoslovi moj korak, da ne bom bežal pred ljudmi ali pred sabo.
Pomagaj mi, da ostanem v stiku s Teboj, tudi sredi vseh obveznosti. V Pismu Tesaloničanom si nas povabil: »Neprenehoma molite« (1 Tes 5,17).
Uči me, da molitev ni le nekaj, s čimer opravim zjutraj in zvečer, ampak da je molitev dih – notranja drža, s katero živim ves dan. Naj bo vsak moj vdih priložnost, da se spomnim nate. Naj bo vsak pogled, vsaka odločitev, vsak pogovor priložnost za molitev.
In zato Te prosim: naj bo molitev moj dih, moj kompas, moj ritem.
Gospod, ne vem, kaj vse me danes čaka. Morda bo dan lep, morda naporen. Morda bom sprejet, morda prezrt. A če si Ti z menoj, nič od tega ne bo odločilno. Ker si Ti moja skala, moj zavetnik, moj mir.
V Pismu Efežanom piše: »Z vsakršno molitvijo in prošnjo molite ob vsakem času v Duhu in v ta namen bedite z vso stanovitnostjo.« (Ef 6,18) Daj mi notranjo ravnotežje.
Blagoslovi to jutro, ta dan, to pot. Naj bo prežet z molitvijo, tudi ko ne bom govoril. Naj bo prežet z vero, tudi ko bo tišina. Naj bo prežet s Teboj.
Amen.
