Nebeški Oče,
prihajam k Tebi obtežen. Vem, da si Bog ljubezni in usmiljenja, a včasih sem do sebe strožji, kot bi smel biti. Sodim se, kritiziram se, težko si odpustim. Toda Ti me vidiš drugače – kot svojega ljubljenega otroka, vrednega ljubezni in milosti.
Gospod, Ti praviš:
“Kakor je oče usmiljen do svojih otrok, tako je Gospod usmiljen do tistih, ki se ga bojijo.” (Ps 103, 13)
Pomagaj mi, da bom do sebe sočuten tako, kot si Ti do mene. Naj se ne obsojam zaradi svojih napak, ampak naj jih sprejmem kot del svoje rasti.
Položim svojo samokritičnost in bremena pred Tebe. Uči me, da bom do sebe nežen, da bom znal počivati v Tvoji milosti in sprejemati svojo nepopolnost.
Ko se počutim nevrednega ljubezni, me spomni, da si me ustvaril po svoji podobi (1 Mz 1, 27) in da me nič ne more ločiti od Tvoje ljubezni (Rim 8, 38-39). Naj moja duša najde mir v Tebi in naj se ljubim z isto ljubeznijo, ki jo Ti izkazuješ meni.
Gospod, daj mi srce, ki bo polno razumevanja – ne le do drugih, ampak tudi do sebe. Pomagaj mi, da bom z veseljem sprejel svojo pot, svoje padce in vzpone, in vedno z zaupanjem stopal naprej v Tvoji milosti.
Amen.
