Jezus,
danes prihajam k Tebi z odprtim, a tudi nekoliko bojazljivim srcem. Kot starš želim svojemu otroku vse najboljše – varnost, srečo, pravo pot v življenju. A hkrati vem, da ga ne morem vedno obvarovati pred vsako nevarnostjo, pred vsako bolečino, pred vsako preizkušnjo. Oče, pomagaj mi, da bom zmogel zaupati, da je v Tvojih rokah bolj varen kot kjer koli drugje.
V Knjigi knjig je zapisano:
»Zaupaj v Gospoda z vsem svojim srcem, na svojo razumnost pa se ne zanašaj. Na vseh svojih poteh ga spoznavaj in on bo uravnaval tvoje steze.« (Prg 3, 5-6)
Gospod, svojega otroka učim, da bi hodil po pravih poteh, a zdaj moram izpustiti njegovo roko in mu dovoliti, da sam stopa naprej. Pomagaj mi verjeti, da boš Ti njegov vodnik, tudi kadar ga ne bom mogel varovati jaz.
Oče, daj mi pogum, da ne bom starš, ki ga vodi strah, ampak ljubezen. Naj ga ne omejujem zaradi lastnih bojazni, ampak ga spodbujam, da sledi svojim sanjam in Tvojemu klicu. Vabiš me, da ponotranjim misel svetega Pavla:
»Kajti Bog nam ni dal duha boječnosti, temveč duha moči, ljubezni in razumnosti.« (2 Tim 1, 7)
Naj ne dvomim v darove, ki si jih položil vanj, ampak naj ga krepim v samozaupanju in veri.
Ko bo moj otrok delal napake, mi daj mir, da ga ne bom skušal vedno reševati, ampak mu pustil, da se uči in raste. Ko bo šel v svet, naj ne izgubim zaupanja, da si Ti vedno z njim. Naj zaupam, da bo zanj veljalo: »Gospod bo varoval tvoje prihajanje in odhajanje od zdaj in na veke.« (Ps 121, 8)
Gospod, izročam Ti svojega otroka. Naj raste v modrosti, ljubezni in moči. Naj nikoli ne pozabi, kdo si Ti in kdo je on v Tebi. In ko pride čas, da zares odleti iz varnega gnezda, mi daj mir, da ga izpustim z zaupanjem in hvaležnostjo.
Hvala Ti, Oče, ker si boljši varuh kot jaz. Hvala, ker ga vodiš, tudi kadar ga ne vidim. Hvala, ker mi daješ moč, da ga spustim v svet s pogumom in vero, da ne bom lomil njegovih kril, ki mu jih ustvarjaš Ti.
Amen.