Gospod, v teh tihih trenutkih se obračam k Tebi, da prepoznam, kaj resnično pričakujem – od Tebe, od sebe in od življenja, ki si mi ga podaril.
Advent me spominja, da je pričakovanje dar, ne praznina. Pa vendar, kako pogosto moje želje hlastajo za tem, kar me oddaljuje od Tvoje volje.
Pomagaj mi, Oče, da se ustavim in prisluhnem. Kaj v resnici iščem, ko moje srce hrepeni? Ali je to mir, ki ga prinaša Tvoja bližina? Ali pa zgolj trenutne tolažbe, ki zbledijo? Daj mi milost, da se iskreno zazrem vase in dovolim Tvoji resnici, da osvetli moje želje.
Gospod, vem, da si Ti moj začetek in moj cilj. Ti si tisti, ki vse preoblikuješ – meče v orodja miru, žalost v upanje, in praznino v polnost življenja. Naj v teh dneh pričakovanja ne iščem le svojih odgovorov, ampak hodim po Tvojih stezah, kjer je resnična svoboda.
Pomagaj mi, da se odprem življenju, kakršno si mi podaril. Da ga sprejmem z vso njegovo lepoto in težo. Naj mi Tvoja luč pokaže, kako ga lahko živim v polnosti – v služenju, ljubezni in hvaležnosti.
Hrepenim po Tvojem kraljestvu, kjer meč ne dviguje več sovraštva, kjer je mir močnejši od strahu. Naj se Tvoja volja uresničuje v mojem srcu in v življenju, ki ga gradim. Pridi, Gospod, v ta čas in me nauči, kako resnično pričakovati.
V Tvoji luči želim hoditi. Naj moje korake vodi Tvoja ljubezen, da bom pripravljen sprejeti Tebe, ko prideš.
Amen.
